b -- in -ja [ bə̀ bə̀ja in bé bêja ] m ( ə̏; ẹ̄ ē )
druga črka slovenske abecede: napiši b ; mali b ; od b do d ; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima ; mat. 2a + 3b

bà medm. ( ȁ )
izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče!

bába -e ž ( á )
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba ; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo ; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo ; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi ; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj ; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

babaríja -e ž ( ȋ )
nav. mn., zastar. neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije

babéla -e ž ( ẹ̑ )
slabš. ženska : zijalasta babela ; molči, babela!

babétina -e ž ( ẹ̑ )
slabš. ženska : prekleta babetina!

bábež -a m ( ȃ )
zastar. babjak : ta možak je velik babež

bábi -- ž ( ȃ ) pog.
babica, stara mama: njegova babi je včeraj praznovala osemdeseti rojstni dan ; babi in dedi

bábica -e ž ( á )
1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica ; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
5. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu ; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius

babičevánje -a s ( ȃ )
zastar. opravljanje babiškega poklica; babištvo : ukvarjala se je z babičevanjem

bábičin -a -o ( ā )
svojilni pridevnik od babica: babičin vrt ; babičina vzgoja

bábička -e ž ( á )
ljubk. stara mati, babica: otroci, babička gre

bábilon -a m ( ȃ )
ekspr. velik nered, zmešnjava: pri njih je pravi babilon ; kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov govorilo se je dosti različnih jezikov

babilónski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura ; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba ; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen , razuzdan : vlačuga babilonska ; prase babilonsko
2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava

babilónščina -e ž ( ọ̑ )
1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina
2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina

bábin -a -o ( ȃ )
svojilni pridevnik od baba:

bábina -e ž ( á )
star. ženska, navadno starejša: sitna babina

bábine -bin ž mn. ( ȃ )
star. (po)porodna doba: ženska je v babinah

bábišče -a s ( á )
babše : Dacarka je suho, jezikavo babišče (I. Cankar)

bábiški -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na babica 2: babiška šola

bábištvo -a s ( ā )
nauk o pomoči pri porodu: napredek na področju babištva
// opravljanje babiškega poklica: preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva

bábiti se -im se nedov. ( á ȃ )
slabš., zastar. družiti se z ženskami:

bábjak stil. bábjek -a m ( ȃ )
slabš. ženskar : to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar
// ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!

babjevérec -rca m ( ẹ̑ )
ekspr. praznoverec , vraževerec : imeli so ga za babjeverca ; ne bodi tak babjeverec

babjevéren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ekspr. praznoveren , vraževeren : nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen

babjevérnež -a m ( ẹ̑ )
ekspr. praznovernež , vraževernež : ciganka prerokuje babjevernežem

babjevérnost -i ž ( ẹ́ )
ekspr. praznovernost , vraževernost : znan je po svoji babjevernosti

babjevérski -a -o prid. ( ẹ̑ )
ekspr. praznoveren , vraževeren : babjeverske misli

babjevérstvo -a s ( ẹ̑ )
ekspr. praznoverstvo , vraževerstvo : preganjati babjeverstvo

bábji -a -e prid. ( ȃ ) slabš.
1. ženski : babja radovednost ; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki ; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
● slabš. babji gregor ženskar, babjak ; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet ; ekspr. babja vera praznoverje
2. nemožat , strahopeten : babje vedenje ; ta človek je babjega srca
♦ meteor. babje poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena ; babje pšeno zrnate snežne padavine ; prisl.: čisto po babje je javkal

bábka -e ž ( ā )
zastar. zgornji del klepalnika; babica

babkovína in bábkovina -e ž ( í; á )
nar. češmin

bablè -éta s ( ȅ ẹ́ )
slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe

babljáti -ám nedov. ( á ȃ )
zastar. bebljati : otrok bablja

bábnica -e ž ( ȃ )
1. slabš. ženska : narobe bo, ker so babnice vmes
// (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol ; znajde pa se, babnica

babôvje -a s ( ȏ )
slabš. ženske , ženstvo 1 : polno babovja in otročadi se je nateplo tja

babšè tudi babščè -éta s ( ȅ ẹ́ )
slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše
// iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša

babúra -e ž ( ȗ )
slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura
// ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo

bábuška -e ž ( ȃ )
1. set razstavljivih poslikanih lesenih figuric v obliki ženske, ki jih je mogoče zložiti eno v drugo: ruske babuške
2. ljubk., zlasti v ruskem okolju stara mati: vzgojila me je babuška

babuvízem -zma m ( ī )
filoz. nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa:

babúza -e ž ( ū )
zastar. babura : Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)

baby -- [ bêjbi tudi bébi ] v prid. rabi ( ȇ; ẹ̑ )
pog. nanašajoč se na otroke, otroški: baby čevlji / baby hojca ; prisl.: baby modra barva svetlo modra

baby beef baby beefa [ bêjbi bíf tudi bébi bíf ] m ( ȇ, ȋ; ẹ̑, ȋ )
agr. meso mlade, na hitro spitane govedi: kilogram baby beefa / teleta baby beef ; v prid. rabi: baby beef zrezek

babyboom -a [ bêjbibúm tudi bébibúm ] m ( ȇ-ȗ; ẹ̑-ȗ )
hiter dvig števila rojstev: povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti ; v prid. rabi: babyboom generacija ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v prvih letih po drugi svetovni vojni

bác -a m ( ȃ )
navadno pri klicanju ovca , bacek : na, bac, na!

bacáč -a m ( á )
voj. žarg. minomet : Pred hišo so postavili težki bacač (V. Ocvirk)

bácek -cka m ( ȃ )
1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi?

bachovski -a -o [ báhou̯ski ] prid. ( ȃ )
tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe
♦ glasb. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb

bacíl -a m ( ȋ )
biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem ; odkriti nov bacil ; tifusni bacil ; bacil jetike / zrak je poln bacilov mikrobov sploh ; pren. bacili vojne

baciláren -rna -o prid. ( ȃ )
med. ki ga povzročijo bacili: bacilarna bolezen

bacílen -lna -o ( ȋ )
pridevnik od bacil: bacilna kultura

bacilonósec -sca m ( ọ̑ )
med. kdor ima bacile in jih prenaša na druge: odkriti bacilonosca

bacilonóska -e ž ( ọ̑ )
med. ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge:

bácka -e ž ( ȃ )
1. ljubk. mlada ovčja samica, jagnje: najrajši je imel najmlajšo backo
2. nar. ovca sploh: čreda back

backhand gl. bekend

backovína -e ž ( í )
zastar. jagnjetina : pečena backovina

backprojekcija -e [ bêkprojékcija ] ž ( ȇ-ẹ́ )
film. projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna, hrbtna projekcija:

bacníti in bácniti -em dov. ( ī á ā )
zastar. brcniti : bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole

báči -ja m ( ȃ )
nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric , striček : Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec)

báčva -e ž ( ȃ )
star. sod 1 : bačva piva

báčvast -a -o prid. ( ȃ )
star. podoben bačvi: posoda bačvaste oblike

bádavec -vca m ( ā )
bot. rastlina z drobnimi cveti v socvetjih in s kaveljčastimi plodovi, Xanthium:

bádelj -dlja m ( á )
bot. visoka trnata primorska rastlina, Silybum marianum:

bádminton -a m ( ȃ )
športna igra z loparji in kroglico s perjem, perjanica: igrati badminton

badmintoníst -a m ( ȋ )
športnik, ki se ukvarja z badmintonom: na turnirju nastopa sto trideset badmintonistov iz petindvajsetih držav ; zmaga badmintonistov

bádmintonski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na badminton: badmintonski turnir ; slovenska badmintonska reprezentanca ; badmintonska zveza

bádnik -a m ( ȃ )
nar. belokranjsko badnjak

bádnjak -a m ( ȃ )
nar. belokranjsko dan pred božičem: na badnjak je bilo
♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči

bádnji -a -e prid. ( ȃ )
nar. belokranjsko nanašajoč se na dan pred božičem: badnji večer

bága -e ž ( á )
nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago

bagatéla -e ž ( ẹ̑ )
ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati ; eh, bagatela!
♦ glasb. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir
// zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo

bagatélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bagatelo: to so bagatelne zadeve / prodati za bagatelno ceno

bagatelizírati -am nedov. ( ȋ )
omalovaževati , podcenjevati : igralec je vlogo bagateliziral ; njegov predlog so bagatelizirali

bagáža -e ž ( ȃ )
1. zastar. prtljaga , oprema : naložiti bagažo na voz
2. svojat , drhal : bagaža ste, vsi skupaj!

bágdad -a m ( ȃ )
tekst. redko tkana, vzorčasta tkanina za zavese:

báger 1 -gra m ( á )
star. dragocena temno rdeča svilena tkanina; škrlat : ogrinjalo iz bagra / obleči se v bager

báger 2 -gra tudi -ja m ( á )
stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom ; grabežni, parni, žlični bager ; voznik bagra / plastični bager igrača v obliki bagra
// navt. naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti: sesalni bager / plovni bager

bagerist ipd. gl. bagrist ipd.

bagéta -e ž ( ẹ̑ )
dolga ozka štruca (kruha); francoska štruca : hrustljava bageta s česnom ; popečene rezine bagete / polnozrnata bageta

bágranje -a s ( ā )
glagolnik od bagrati: bagranje prekopa

bágrati -am nedov. ( ā )
teh. izkopavati in nakladati zemeljski material z bagrom:

bagrén -a -o prid. ( ẹ̄ )
star. škrlaten : bagreno pregrinjalo / bagrena zarja

bagríst in bageríst -a m ( ȋ )
kdor dela z bagrom: tečaj za bagriste

bágrski tudi bágerski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve

bàh medm. ( ȁ )
izraža malomarno zavrnitev: bah, kar naj ga ima

baháč -a m ( á )
kdor se (rad) baha: kadar je pijan, je velik bahač ; imajo ga za lažnivca in bahača

baháčast -a -o prid. ( á )
ekspr. ki se (rad) baha: bahačast gospodar

baháčka -e ž ( ȃ )
ženska, ki se (rada) baha: znana bahačka

bahaízem -zma m ( ī )
vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: širiti bahaizem ; upravno središče bahaizma

bahájec -jca m ( ȃ )
pripadnik bahaizma: bahajci v človeku vidijo dobro ; tempelj bahajcev ; budisti in bahajci

bahájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bahajce ali bahaizem: bahajska skupnost ; bahajska cerkev, vera ; bahajsko svetišče

báhanje in bahánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje
● preg. velik v bahanju, majhen v dejanju

baharíja -e ž ( ȋ )
ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč ; sama baharija ga je ; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije

baháriti -im in baháriti se -im se nedov. ( á ȃ )
ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču

baharítnež -a m ( ȋ )
ekspr., zastar. bahač : težko prenašam tega baharitneža

baháški -a -o prid. ( á )
ki se zelo baha: to so bahaški ljudje ; iz bahaške družine je / bahaške besede

baháštvo -a s ( ȃ )
bahavost , bahanje : iz samega bahaštva si je kupil avto ; njegove besede so bile prazno bahaštvo

bahàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar
// mogočen , imeniten : ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna

báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. ( á; á ȃ )
čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha ; baha se, da ima vsega dovolj ; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi ; zastar. na gostiji so bahali z vinom
● bahati se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke

bahátiti se -im se tudi bahátiti -im nedov. ( á ȃ )
ekspr. bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke

bahátost -i ž ( á )
lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo

bahàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi

bahávec in báhavec -vca m ( ȃ; á )
knjiž. bahač

bahávost -i ž ( á )
lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka ; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost

bahávs -a m ( ȃ )
slabš. bahač : širokoustni bahavs

bahljáti -ám nedov. ( á ȃ )
zastar. plapolati , plameneti , plamteti : ogenj bahlja

báht -a m ( ȃ )
denarna enota Tajske: tajski baht ; preostale bahte so potrošili za spominke

baisse -- [ bês ] ž ( ȇ )
ekon. padanje cen, tečajev na borzi:

bajáco in bajazzo -a [ bajáco ] m ( ȃ )
na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu ; za pusta je bil maskiran kot bajaco

bajadêra -e ž ( ȇ )
1. bonboniera ali eden od njenih bonbonov hrvaške tovarne Kraš: kupiti bajadero ; sladka bajadera ; odlomiti košček bajadere ; škatla bajader / Kraševa Bajadera
2. v indijskem okolju plesalka v templju ali v zabavišču: ples bajader

bajálec -lca [ bajau̯ca ] m ( ȃ )
1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec
2. zastar., po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik : v čarih izveden bajalec

bajálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. čudodelen , čaroven : izrekel je bajalne besede

bájalica -e ž ( ā )
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo: bajalica se stresa in trka ; iskati, zaznati vodo z bajalico ; leskova bajalica / kovinska bajalica

bajálka -e [ bajau̯ka ] ž ( ȃ )
knjiž. ljudska pripovedovalka:

bájanica -e ž ( ā )
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica

bájaničar -ja m ( ā )
kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo

bájaništvo -a s ( ā )
iskanje z bajanico:

bájanje -a s ( ȃ )
glagolnik od bajati:
a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode
b) ubraniti se hudobnega bajanja

bájar -ja m ( ȃ )
pog. večja kotanja z vodo, ribnik; bajer : otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice

bájati -am nedov. ( ȃ ) knjiž.
1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate ; bajati bajke, zgodbe ; bajati o bogastvu
2. zastar. prerokovati , čarati : vešča je bajala usodo dekletu

bajazzo gl. bajaco

bájbáj medm. ( ȃ-ȃ )
pog. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje : sporoči mi, bajbaj

bájčen -čna -o ( ȃ )
pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi

bajè člen. ( ȅ )
izraža negotovost trditve: kmetu se je takrat baje prav dobro godilo ; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost

bájen -jna -o prid. ( ȃ )
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen ; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen ; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet ; bajna bitja

bájer tudi bájar -ja m ( ȃ )
večja kotanja z vodo, ribnik: sprehajati se ob bajerju ; zaledenel, zamrznjen bajer ; dno, gladina, obrežje, okolica bajerja ; ureditev bajerja ; ribe, žabe v bajerju / naravni, umetni bajer ; vrtni bajer

bajeslôven -vna -o ( ȏ )
pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine ; bajeslovno bitje

bajeslôvje -a s ( ȏ )
bajke v celoti; mitologija : pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje
// veda o tem:

bájeven -vna -o prid. ( á )
zastar. tak kot v bajki; bajen : bajevni dogodki in čudeži / bajevne zeli čarovne

bajílo -a s ( í )
knjiž., zastar. čarovno sredstvo: poznati bajila ; bajilo zoper krogle

bájiti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati : bajiti zgodbe iz starih časov ; pren. nekje baji harfa

bájka -e ž ( ȃ )
1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke
2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk
3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk ; to so prazne bajke
● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji

bájkar -ja m ( ȃ )
kdor pripoveduje ali ustvarja bajke:

bajker ipd. gl. biker ipd.

bájnost -i ž ( ȃ )
knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov

bajók -a m ( ọ̑ )
num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja:

bajonét -a m ( ẹ̑ )
vojaško bodalo: prebosti z bajonetom ; bajoneti na puškah so se zabliskali ; vojaki z nasajenimi bajoneti

bajonéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad
♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka

bajpas gl. bypass

bájram -a m ( ȃ )
velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu

bájs -a m ( ȃ ) slabš.
debel človek: pridobil sem nekaj kilogramov, a se ne štejem med bajse

bájsa -e ž ( ȃ ) slabš.
debela ženska: če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa

bájsi -ja m ( ȃ ) ekspr.
debel človek: nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto

bájsika -e ž ( ȃ ) ekspr.
debela ženska: odkar je videl tiste prisrčne in zapeljive bajsike, vse manj pogleduje za mladimi suhicami

bájt tudi byte -a [ bájt ] m ( ȃ ) rač.
mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov: USB je napolnil do zadnjega bajta [B]

bájta -e ž ( ȃ )
1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto ; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša : sedaj ne utegne, ker zida bajto ; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci ; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?

bájtar -ja m ( ȃ )
lastnik zelo majhnega kmečkega posestva: znižali so davke malim kmetom in bajtarjem

bájtarica -e ž ( ȃ )
lastnica zelo majhnega kmečkega posestva ali bajtarjeva žena: za dnino so najemali bajtarice

bajtaríja -e ž ( ȋ )
zelo majhno posestvo: prišla je z bajtarije na kmetijo

bájtarka -e ž ( ȃ )
bajtarica ali bajtarjeva hči: oženil se je z bajtarko

bájtarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bajtarje: bajtarski otroci ; bil je iz bajtarske družine ; bajtarska zemlja / bajtarska revščina ; sam.: tak kmet, pa je vzel bajtarsko

bájtarstvo -a s ( ȃ )
sloj lastnikov zelo majhnih kmečkih posestev: nastanek bajtarstva na Slovenskem

bájtati -am nedov. ( ȃ )
zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom:

bájten 1 -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bajt: bajtna koda

bájten 2 -tna -o ( ȃ )
pridevnik od bajta: bajtna streha

bájtica -e ž ( ȃ )
nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico ; imel je revno bajtico in pet otrok

bajtíga -e ž ( í )
nar. majhna, preprosta hiša; bajta : Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov)

bajuvárski -a -o prid. ( ȃ )
star. bavarski

bakalá -ja tudi -- m ( ȃ )
nar. primorsko posušena riba trska; polenovka : okusno pripravljen bakala

bakalár 1 -a m ( ȃ )
posušena riba trska; polenovka : za kosilo je bil bakalar

bakalár 2 -ja m ( ā )
zastar. bakalaver

bakaláver -vra m ( ā )
naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti

bakalavreát -a m ( ȃ )
najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat
♦ šol. bakalavreat zrelostni izpit

bákalica -e ž ( ȃ )
gastr. koštrunovo meso v omaki:

bakanál tudi bakhanál -a m ( ȃ )
knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov ; pren. bakanal neukročenih strasti

bakanálije tudi bakhanálije -lij ž mn. ( á ȃ )
1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha:
2. knjiž. bakanal , orgije : divje bakanalije zmagovalcev

bakanálski tudi bakhanálski -a -o prid. ( ȃ )
knjiž. razbrzdan , razuzdan : bakanalski ples

bakant ipd. gl. bakhant ipd.

bakará -ja in bakarát -a m ( ȃ )
hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dobi karte, vredne devet točk:

bakelít -a m ( ȋ )
umetna snov iz fenolne smole in lesne moke: skledica iz bakelita

bakelíten -tna -o prid. ( ȋ )
ki je iz bakelita: pokrovka z bakelitnim gumbom ; bakelitni izdelki / bakelitna masa

báker -kra m ( á )
težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker ; rafinerija bakra ; zlitine bakra in drugih kovin ; kotel iz bakra
♦ teh. elektrolitski baker ; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
// pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra

bakhanal ipd. gl. bakanal ipd.

bakhánt tudi bakánt -a m ( ā á )
pri starih Grkih udeleženec sprevoda na čast boga Bakha: sprevod bakhantov

bakhántičen tudi bakántičen -čna -o prid. ( á )
zastar. bakhantski : bakhantična noč

bakhántinja tudi bakántinja -e ž ( ā )
pri starih Grkih bakhantka : ples bakhantinj
// knjiž. strastna, razuzdana ženska:

bakhántka tudi bakántka -e ž ( ā )
pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci ; ples bakhantov in bakhantk

bakhántski tudi bakántski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na bakhante: bakhantski sprevod
// knjiž. divji , razbrzdan : bakhantski smeh

bákhičen -čna -o prid. ( á )
knjiž. divji , razbrzdan : bakhičen ples

bákhovski -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri bogu Bakhu: njegova smejoča se bakhovska glava

bákla -e ž ( ȃ )
svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo ; goreča, smolnata bakla ; gori kakor bakla močno ; pren. bakla napredka
♦ astron. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja

bakláč -a m ( á )
zastar. baklonosec : sprevod baklačev

bakláda -e ž ( ȃ )
sprevod z baklami: za praznik so priredili baklado

bakláti -ám nedov. ( á ȃ )
goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla

bakláva -e ž ( ȃ )
izvorno orientalska orehova sladica, polita z medom ali s sladkornim sirupom: jesti baklavo ; bosanska, turška baklava ; okusna, sočna baklava ; burek in baklava

baklja ipd. gl. bakla ipd.

baklonósec -sca m ( ọ̑ )
kdor nese baklo: v sprevodu so šli tudi baklonosci ; pren. bil je baklonosec svobode

bakologíja -e ž ( ȋ )
nauk o sviloprejkah:

bakrár -ja m ( á )
delavec v proizvodnji bakra ali bakrenih izdelkov:

bakrárna -e ž ( ȃ )
obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne
// delavnica za bakrenje:

bakrárstvo -a s ( ȃ )
proizvodnja bakra ali bakrenih izdelkov:

bákrast -a -o prid. ( á )
po barvi podoben bakru; bakren : bakrast obraz

bakrén -a -o prid. ( ẹ̄ )
1. ki je iz bakra: bakren novec ; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom ; bakreni lasje
♦ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi

bakrénast -a -o prid. ( ẹ̄ )
po barvi podoben bakru: bakrenasta polt

bakrénec -nca m ( ẹ̄ )
1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec
♦ min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit
2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki

bakrenéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
knjiž. postajati bakrene barve: drevje bakreni

bakreníca -e ž ( í )
kem. raztopina modre galice:

bakrenína -e ž ( í )
izdelki iz bakra:

bakrênje -a s ( é )
glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje

bakrenobárven -vna -o prid. ( ȃ )
ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd

bakrenopôlt -a -o [ bakrenopou̯t ] prid. ( ȏ ō )
ki je bakrene polti: bakrenopolta ženska

bakríti -ím nedov. , bakrèn ( ī í )
metal. prekrivati kovino s tanko plastjo bakra:

bakro... ali bákro... prvi del zloženk ( ā )
nanašajoč se na baker: bakrorez, bakrorezen ; bakrotisk, bakrotiskar

bakropís -a m ( ȋ )
bakrorez : zbirka bakropisov

bakropísec -sca m ( ȋ )
bakrorezec

bakroréštvo -a s ( ẹ̑ )
izdelovanje bakrorezov:

bakroréz -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo: uspehi bakroreza in monotipije
// odtis v tej tehniki: razstava starih bakrorezov

bakrorézec -zca m ( ẹ̑ )
kdor dela bakroreze: sposoben, znamenit bakrorezec

bakrorézen -zna -o ( ẹ̄ ẹ̑ )
pridevnik od bakrorez: bakrorezna grafika

bakroréznica -e ž ( ẹ̑ )
delavnica, v kateri se delajo bakrorezi: lepo urejena bakroreznica

bakrorís -a m ( ȋ )
zastar. bakrorez : Rembrandtovi bakrorisi

bakrotísk -a m ( ȋ )
tisk. tehnika globokega tiska z bakrene plošče ali valja: tiskati v bakrotisku ; reprodukcije v bakrotisku

bákrotiskár -ja m ( ā-á )
kdor se poklicno ukvarja z bakrotiskom:

bákrov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na baker: bakrova ruda ; bakrove spojine
♦ min. bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit ; tekst. bakrova umetna svila

bakrovína -e ž ( í )
metal. čista bakrena kovina:

bákšiš -a m ( ȃ )
pog. napitnina , podkupnina : stisniti v roko bakšiš
// v orientalskem okolju miloščina : prosjačiti za bakšiš

bakteriálen -lna -o prid. ( ȃ )
med. ki ga povzročijo bakterije: bakterialna bolezen

baktericíd -a m ( ȋ )
med. sredstvo za uničevanje bakterij:

baktericíden -dna -o prid. ( ȋ )
med. ki uničuje bakterije: baktericidno zdravilo / baktericidno delovanje antibiotikov

baktêrija -e ž ( é )
nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije ; paličasta bakterija ; bakterije mlečnega kisanja ; delovanje, gojišče bakterij

baktêrijski -a -o prid. ( é )
nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup ; bakterijska gniloba krompirja

bakteriofág -a m ( ȃ )
biol. virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah:

bakteriolíza -e ž ( ȋ )
biol. raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi:

bakteriológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za bakteriologijo:

bakteriologíja -e ž ( ȋ )
veda o bakterijah: sodobna bakteriologija

bakteriolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bakteriologijo: bakteriološki laboratorij ; poslati sluz na bakteriološko preiskavo / bakteriološka vojna

bakterióza -e ž ( ọ̑ )
agr. rastlinska bolezen, ki jo povzročajo bakterije: bakterioza macesna

bákula -e ž ( ȃ )
grad. štukaturni opaž iz trstike ali lesenih letvic:

bakúninec -nca m ( ȗ )
privrženec ruskega revolucionarja Bakunina:

bál 1 -a m ( ȃ )
pog. družabna prireditev, na kateri se pleše; ples : iti na bal ; bal na prostem
♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin

bál 2 -a m ( ȃ )
šah. določeni del norme za dosego kakega naslova: s četrtim mojstrskim balom si je pridobil naslov šahovskega mojstra

bála -e ž ( á )
1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale ; bala bombaža, platna, slame
♦ trg. bala papirja 10.000 pol
2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo ; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala

baláda -e ž ( ȃ )
lit. lirsko-epska pesem z grozljivim, mračnim vzdušjem: ljudska, nordijska, moderna balada
// glasb. skladba baladnega značaja:

baládar -ja m ( ȃ )
knjiž., zastar. pesnik balad:

baláden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balado: baladna snov ; baladno pesništvo
// knjiž. grozljiv , mračen : baladna grozotnost ; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnato

baládik -a m ( á )
knjiž. pesnik balad: ta pesnik je dober baladik

baládika -e ž ( á )
lit. baladni elementi, baladne značilnosti: baladika Pregljevih novel / pesnik je oblikoval motive z elementarno baladiko / slovenska baladika baladno pesništvo

baládnik -a m ( ȃ )
knjiž. pesnik balad: Aškerc je naš najboljši baladnik

baládnost -i ž ( ȃ )
knjiž. vzdušje, kakršno je v baladi: vojna baladnost

baladúr -ja m ( ȗ )
nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor)

balalájka -e ž ( ȃ )
v ruskem okolju ljudsko glasbilo na tri strune: oglasile so se balalajke ; brenkati, igrati na balalajko ; orkester balalajk

balalájkar -ja m ( ȃ )
kdor igra na balalajko:

balánca -e ž ( ȃ )
krmilo pri kolesu ali motornem kolesu: obesiti aktovko na balanco ; kolo pelje za balanco

balancirati ipd. gl. balansirati ipd.

baláns -a m ( ȃ )
fin. ravnotežje , uravnoteženje : doseči balans proizvodnje in potrošnje

balánsa -e ž ( ȃ )
1. ravnotežje : pri plesu je treba držati balanso
2. balanca : peljati kolo za balanso

balánsen -sna -o prid. ( ȃ )
ravnotežen , uravnotežen : balansno krmilo

balansêr -ja m ( ȇ )
kdor balansira: balanser na vrvi

balansír -ja m ( í )
strojn., nekdaj velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji:

balansíranje tudi balancíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu

balansírati tudi balancírati -am nedov. ( ȋ )
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi ; balansira z rokami ; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico

balansírka -e ž ( ȋ )
drog za vzdrževanje ravnotežja; ravnotežnica : vrvohodec z balansirko v rokah

bálar 1 -ja m ( ȃ )
kdor vozi nevestino balo: vriskanje balarjev

balár 2 -ja m ( ȃ )
nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju

balást -a m ( ȃ )
1. nekoristne stvari, navlaka: iz predalov je pospravil ves balast ; pren. ti podatki so le nepotreben balast ; znebil se je balasta iz preteklosti ; v drami je preveč modnega balasta
2. aer., navt. material za obtežitev ladij, zrakoplovov:

balásten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balast, odvečen: balastne biografske podrobnosti
♦ navt. balastni tank tank, v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje

baláta -e ž ( ȃ )
kem. kavčuku podoben strjen izcedek iz tropskih dreves:

baldahín -a m ( ȋ )
streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom ; postelja, prestol z baldahinom ; pren. nebesni baldahin ; pod baldahinom vinske trte
♦ um. streha nad oltarji, nad kipi

baldahínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od baldahin: baldahinski oltar ; baldahinska postelja

báldrijan -a m ( ȃ )
zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh: korenine baldrijana
// tinktura iz te rastline: deset kapljic baldrijana

báldrijanov tudi baldrijánov -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
nanašajoč se na baldrijan: baldrijanove korenine / baldrijanov čaj ; baldrijanove kapljice

bàle medm. ( ȁ )
nar. dolenjsko pridi , pojdi : bale noter!

balerína -e ž ( ȋ )
baletna plesalka, baletka: vitka balerina ; stopa kot kakšna balerina

balerínka -e ž ( ȋ ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: letos so modne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih ; obuti balerinke

balét -a m ( ẹ̑ )
1. umetniški ples: plesati balet / klasični balet
// gledališko plesno delo: balet Vrag na vasi
2. baletna skupina, plesalci: danes gostuje Turški državni balet ; operni balet

baléten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na balet: opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel ; baletna plesalka ; baletna skupina / baletni čeveljčki ; hodi v baletno šolo
♦ kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine

baletéza -e ž ( ẹ̑ )
zastar. baletka

balétka -e ž ( ẹ̑ )
1. baletna plesalka: operna baletka ; stoji na prstih kakor baletka
2. nav. mn., pog. baletni čeveljčki: obuti baletke

balétnik -a m ( ẹ̑ )
baletni plesalec: izvrsten baletnik / zvečer bodo nastopili ruski baletniki člani baletne skupine

bàli -te medm. ( ȁ )
nar. dolenjsko pridi , pojdi : bali noter! bali domov!

balíla -e ž ( ȋ )
v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:

balín -a m ( ȋ )
najmanjša krogla pri balinanju: zadeti balin
● ostrigli so ga na balin do golega
// zastar. balinanje

balínanje -a s ( ȋ )
(športna) igra, pri kateri se mečejo krogle k balinu: krogle za balinanje ; prvak v balinanju

balínar -ja m ( ȋ )
1. kdor balina: ljubiteljski balinar
// igralec pri balinanju: balinarji so se zbrali okoli balinca
2. športnik, ki se ukvarja z balinanjem: nastop slovenskih balinarjev na evropskem prvenstvu

balínarka -e ž ( ȋ )
1. ženska, ki balina: balinarke so se merile v igrah trojk
2. športnica, ki se ukvarja z balinanjem: evropsko prvenstvo za balinarke

balínarski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na balinarje ali balinanje: balinarsko prvenstvo / balinarski klub
♦ šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m

balínati -am nedov. ( ȋ )
igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle k balinu: fantje so balinali pred gostilno

balíncanje -a s ( ȋ )
nar. balinanje : prostor za balincanje

balíncar -ja m ( ȋ )
nar. balinar : slovel je kot spreten balincar

balíncati -am nedov. ( ȋ )
nar. balinati : celo popoldne je balincal

balínček -čka m ( ȋ )
manjšalnica od balin(ec): vreči, zakotaliti balinček

balínec -nca m ( ȋ )
najmanjša krogla pri balinanju; balin : približati balincu
● bil je ostrižen na balinec do golega

baliníšče -a s ( í )
igrišče za balinanje: vrgel je balinček na sredo balinišča

balíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od balirati: baliranje sena ; cene baliranja

balírati -am nedov. ( ȋ )
zvijati, stiskati in pripravljati za shranjevanje, transport: s traktorjem se je peljal balirat seno na travnik ; balirati odpadke

balírka -e ž ( í )
stroj za baliranje: balirka za okrogle bale ; balirka za seno je primerna tudi za manjše kmetije

balírnica -e ž ( ȋ )
obrat za stiskanje v bale: zgradili so novo balirnico ; balirnica in stiskalnica odpadkov

balíst -a m ( ȋ )
strokovnjak za balistiko: pričevanje balista o poti krogle skozi telo ; forenziki, biologi in balisti / sodni izvedenec balist

balísta -e ž ( ȋ )
v starem in srednjem veku navadno velikemu samostrelu podobna vojaška priprava za metanje izstrelkov, zlasti velikih puščic, kopij: napenjati, pomikati balisto ; baliste in katapulti / maketa baliste

balístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na gibanje izstrelkov v zraku: balistična krivulja / balistični izstrelek ; balistična raketa

balístik -a m ( í )
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci ; poročilo balistika ; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik

balístika -e ž ( í )
veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika

balíšče -a s ( í )
zastar. nevestina oprema; bala : nevesta je imela lepo bališče

balíž tudi balíš -a m ( í )
nar. nevestina oprema; bala : baliž vozijo

balížar -ja m ( ȋ )
nekdaj voz, na katerem se vozi bala:

balkánec -nca m ( ȃ ) ekspr.
kdor ne upošteva pravil obnašanja, zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: kaj ste pa pričakovali od tega balkanca?

balkanijáda tudi balkaniáda -e ž ( ȃ )
šport. balkanske igre: zmagovalec na balkanijadi

balkanístika -e ž ( í )
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov:

balkanizácija -e ž ( á )
nav. slabš. prehajanje v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan: nevarnost balkanizacije Evrope, Slovenije ; proces balkanizacije ; krivci za balkanizacijo / poskusi balkanizacije

balkanízem -zma m ( ī )
balkanska značilnost, navadno jezikovna:

balkanizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
nav. slabš. uvajati balkanske razmere: balkanizirati deželo ; Evropa se balkanizira

balkanológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za jezike in kulturo balkanskih narodov:

balkanologíja -e ž ( ȋ )
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov: strokovnjak za balkanologijo

balkánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejene
♦ šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav ; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912–1913; vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991–1995

balkánstvo -a s ( ȃ )
nav. slabš. lastnosti, značilnosti Balkancev: očitali so jim balkanstvo

bálkanžúr -a m ( ȃ-ȗ ) pog.
zabava, na kateri se predvaja balkanska glasba: imeli so pravi balkanžur

balkón -a m ( ọ̑ )
ograjena ploščad, ki moli iz zidu stavbe, navadno stanovanjske, in je z vrati povezana z notranjimi prostori: sončiti se na balkonu ; soba z balkonom
// prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani: stranski balkon ; sedel je v prvi vrsti balkona / pog. dobil je balkon balkonski sedež

balkónček -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od balkon: podstrešni balkonček

balkónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balkon: balkonska ograja / balkonska soba soba z balkonom / balkonski sedeži

balneológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za balneologijo: zdravnik balneolog ; kongres balneologov

balneologíja -e ž ( ȋ )
veda o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu:

balneolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balneologe ali balneologijo: balneološki inštitut ; balneološki kongres

bálneoterapíja -e ž ( ȃ-ȋ ) med.
zdravljenje z zdravilnimi vodami ali zdravilnim blatom: balneoterapija želodčnega čira

balón -a m ( ọ̑ )
1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon ; polet z balonom / toplozračni balon balon iz lahkih materialov, ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico, in se navadno uporablja v športne, turistične namene
// otroška igrača take oblike: napihniti balon
2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke
♦ elektr. balon steklena bučka žarnice ; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje ; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom

balónar -ja m ( ọ̑ )
športnik, ki leta z balonom: balonarja sta se dvignila tisoč metrov / društvo balonarjev

balónarski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balonarje ali balonarstvo: mednarodni balonarski festival ; biti član balonarskega kluba ; balonarska oprema ; balonarsko tekmovanje

balónarstvo -a s ( ọ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z baloni: ukvarjati se z balonarstvom ; pionirji slovenskega balonarstva

balónast -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben balonu: balonasti rokavi

balónček -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od balon: spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov ; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije

balonét -a m ( ẹ̑ )
aer. z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega:

balónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balon: balonski polet / balonska svila gosta, impregnirana tkanina / balonski plašč plašč iz balonske svile
♦ avt. balonska pnevmatika pnevmatika z nizkim notranjim tlakom

balót -a m ( ọ̑ )
agr. za transport pripravljena vreča, navadno s hmeljem: nalagati bale in balote ; balot hmelja

balotáža -e ž ( ȃ )
glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine:

balovína in bálovina -e ž ( í; á )
bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih; bodalica

balta gl. bavta

baltíd -a m ( ȋ )
antr. pripadnik baltske rase:

baltístika -e ž ( í )
veda o baltskih jezikih in književnostih: naloge baltistike

báltiški -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Baltik: baltiške države ; Baltiško morje / baltiški narodi baltski

báltoslovánski -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na Balte in Slovane: baltoslovanska mitologija
♦ jezikosl. baltoslovanske leksične paralele

báltski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Balte: baltski jeziki ; baltska plemena / baltske države baltiške

balúster -tra m ( ú )
arhit. modeliran stebriček v ograji: kamnit baluster

balustráda -e ž ( ȃ )
arhit. ograja iz modeliranih stebričkov: terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna ; baročna balustrada ; stopnišča z balustradami

balustráden -dna -o ( ȃ )
pridevnik od balustrada: balustradna strešica

balván -a m ( ȃ )
knjiž. velika, navadno osamljena skala: plezati čez balvane ; z mahom obrasel balvan
♦ geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak
// velik kos kamnitega materiala: balvan marmorja

bálza -e ž ( ȃ )
južnoameriško drevo ali zelo lahki les tega drevesa: splav iz balze

bálzam -a m ( ȃ )
1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam ; peruanski balzam
♦ kem. izcedek iz iglavcev
// zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom ; balzam za rane
// gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin: nanesti, uporabiti balzam ; balzam za kožo, ustnice ; balzam za noge, roke, telo ; šampon in balzam / negovalni, vlažilni balzam ; balzam za nego las
2. knjiž. tolažba , uteha : njene besede so bile zanj pravi balzam / balzam za dušo / balzam za oči, ušesa kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati

balzamárij -a m ( á )
arheol. posodica za shranjevanje dišav:

balzámičen -čna -o prid. ( á )
ki prijetno, blago diši: balzamična sapica / balzamičen vonj gozda

balzamína -e ž ( ȋ )
vrtn. balzaminka

balzamínka -e ž ( ȋ )
vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti, Impatiens balsamina:

balzamíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od balzamirati: balzamiranje trupla ; dišave za balzamiranje

balzamírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prepajati z balzamom ali podobnimi snovmi: balzamirati mrliča

bálzamov -a -o ( ȃ )
pridevnik od balzam: balzamov vonj

bálzamovec -vca m ( ȃ )
srednjeameriško drevo, ki daje balzam:

bálzamski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balzam: balzamske dišave / balzamski duh smrek

bálzov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balzo: balzova letvica / balzov furnir

balzovína -e ž ( í )
zelo lahki les južnoameriškega drevesa; balza : splav iz balzovine

bám in bàm medm. ( ȃ; ȁ )
posnema nizki glas zvona: bam, bam, bam, bije plat zvona

bàmbrbàm medm. ( ȁ-ȁ )
posnema glas bobna: boben udarja: bambrbam

bámbus -a m ( ȃ )
tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom: bambus za palice ; koča iz bambusa

bámbusov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bambus: bambusova trstika / bambusova palica

bambusovína -e ž ( í )
bambusov les: mizica iz bambusovine

bámbusovje -a s ( ȃ )
bambusov gozd: utirati si pot skozi bambusovje

bámbusovka -e ž ( ȃ )
pog. bambusova palica: prodam ribiške palice bambusovke

bán -a m ( ȃ )
v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine
♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvaške in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske

banáčanka -e ž ( ȃ )
moka iz Banata:

banálen -lna -o prid. , banálnejši ( ȃ )
pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim ; banalne fraze, zgodbe / banalen dovtip neokusen, priskuten ; banalno, obsceno in vulgarno govorjenje / banalni primeri ; banalne situacije ; banalna dejstva
// nepomemben : banalni problemi ; vlogo lahko zavrnejo že zaradi povsem banalne napake ; banalne stvari, zadeve ; banalna vprašanja
// predvidljiv : tako banalne napake si ne bi smel privoščiti
♦ med. banalen prehlad navaden prehlad

banalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral

banálnost -i ž ( ȃ )
pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost ; dolgočasna banalnost pogovora ; do banalnosti vsakdanja zgodba ; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika

banána -e ž ( ȃ )
1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane ; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane ; ocvrte, pečene banane ; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev ; plantaža banan
2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič : vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano

banánin -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banano: bananin olupek / bananino mleko mleko z dodatkom banan

banánov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banano ali bananovec: bananov list

banánovec -vca m ( ȃ )
tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi: gozd bananovcev in palm

banánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banano: bananska hrana / slabš. bananske državice državice v Latinski Ameriki

banáški -a -o ( ȃ )
pridevnik od Banat: banaška pšenica

banávz -a m ( ȃ )
slabš. neotesanec , omejenec : imeli so ga za starokopitneža, banavza in filistra

banávzarski -a -o prid. ( ȃ )
slabš. neotesan , omejen : ta oseba v komediji je banavzarska / banavzarski smeh

banávzarstvo -a s ( ȃ )
slabš. neotesanost , omejenost : smešil je zaostalost in banavzarstvo

bánčen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banko: bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj ; bančni posli
♦ fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke ; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke

bánčnica -e ž ( ȃ )
(vodilna) bančna uslužbenka: finančne posle v upravi je prevzela izkušena bančnica / goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije

bánčnik -a m ( ȃ )
1. (vodilni) bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo
2. bankir : pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev

bánčniški -a -o ( ȃ )
pridevnik od bančnik: v njem je dosti bančniškega duha

bánčništvo -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva ; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu

bánda -e ž ( ȃ )
1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande
// pog. druščina , družba : popiva s svojo bando
2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda
3. star. godba : banda je zaigrala

bándati -am nedov. ( ȃ )
pog., slabš. veseljačiti , popivati : celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal?

bandáža -e ž ( ȃ )
1. med., šport. tesna poveza, zlasti za zavarovanje in utrditev sklepov: ortopedska bandaža
2. žel. zamenljiv obroč na platišču železniškega kolesa:

bandážen -žna -o ( ȃ )
pridevnik od bandaža: bandažna tkanina

bandažírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
namestiti bandažo, obvezati: bandažirati roko
♦ teh. bandažirati cev oviti, poviti

bandažíst -a m ( ȋ )
izdelovalec bandaž: ortopedski bandažist

bandêra -e ž ( ȇ )
bandero , prapor , zastava 3 :

bandêrar -ja m ( ȇ )
nar. koroško zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu:

bandêrce -a s ( ē )
manjšalnica od bandero: cerkveno banderce

banderílja tudi banderíla -e ž ( ȋ )
z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo: zabadati banderilje biku v vrat

banderiljêro tudi banderilêro -a m ( ȇ )
zlasti v španskem okolju bikoborec, oborožen z banderiljo:

bandêro -a s ( é )
cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo ; fantje so nosili rdeče farno bandero ; procesija z banderi
// star. zastava 3 : bandero tolminskega grofa
● ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi

banderóla -e ž ( ọ̑ )
1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli
2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica

bandêrovec -vca m ( é )
zastar. kdor nese bandero:

bandít -a m ( ȋ )
ekspr. oborožen tat, razbojnik: ujeli so nevarnega bandita ; tolpa banditov / oboroženi banditi / kot nemška psovka za partizane nemška vzgojiteljica je večkrat na dan poudarila, da smo otroci banditov

banditízem -zma m ( ī )
pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom

bandítka -e ž ( ȋ )
ekspr. oborožena tatica, razbojnica: banditka se je predala policiji

bandítski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bandite: banditski napad / banditski obraz ; banditsko vedenje divjaško, surovo

bandítstvo -a s ( ȋ )
banditizem : preganjati banditstvo / tolpa je zagrešila novo banditstvo

bandóneon -a m ( ọ̑ )
manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani in s plesalcema v ozadju ; virtuoz na bandoneonu

bandoneoníst -a m ( ȋ )
kdor igra (na) bandoneon: bil je najslavnejši bandoneonist v Argentini ; skladatelj in bandeonist

bandúra -e ž ( ȗ )
ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare

banduríst -a m ( ȋ )
kdor igra na banduro:

bandži džamping gl. bungee jumping

bángar -ja m ( á )
nar. osrednje podboj : odprl je vrata in se naslonil na bangar

Bángov -a -o prid. ( ȃ )
med., vet., v zvezi Bangova bolezen bruceloza

bánica -e ž ( ȃ )
banova žena:

bánja -e ž ( á )
velika posoda za kopanje; kopalna kad : natočiti toplo vodo v banjo ; emajlirana banja ; kopalna, sedežna banja
♦ arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo

banjánovec -vca m ( ȃ )
bot. epifit, ki raste v vzhodni Indiji in ima drevesnim deblom podobne nadomestne korenine, Ficus bengalensis: mogočni banjanovci

bánjast -a -o prid. ( á )
podoben banji: krompir so prevažali v velikih banjastih koših
♦ arhit. banjasti obok

bánjica -e ž ( á )
manjšalnica od banja: kopati dojenčka v banjici ; lesena, pločevinasta banjica

bánjka -e ž ( ȃ )
nar. dolenjsko ploščata posoda za prenašanje tekočin: na hrbtu je nesel težko banjko vina

banjo in béndžo -a [ béndžo ] m ( ẹ̑ )
ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare

bànk bánka m ( ȁ á )
nar. delovna miza, pult: mizarski bank ; V kotu za točilnim bankom je bil telefonski aparat (B. Pahor)

bánka -e ž ( ȃ )
1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko ; najeti posojilo v banki ; gospodarska, investicijska banka ; podružnica banke / Banka Slovenije
♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja
2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka
3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on!
4. star. bankovec : dal mu je pet bank po tisoč

bánkar -ja m ( ȃ )
zastar. bankir , bančnik : trgovci in bankarji

bánkarstvo -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: razvoj bankarstva

bankét 1 -a m ( ẹ̑ )
slavnostna pogostitev, navadno uradna: udeležiti se banketa ; priredili so slavnostni banket na čast predsedniku ; poslovilni banket

bankét 2 -a m ( ẹ̑ )
grad. bankina

bankéten -tna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od banket 1 : banketna dvorana

bankína -e ž ( ȋ )
grad. utrjeni pas ob cesti, nasipu ali obrežju: mopedist je podrl pešca na desni bankini

bankír -ja m ( í )
lastnik banke: ameriški bankirji ; industrijci in bankirji / Anglija je bila svetovni bankir
// kdor se poklicno ukvarja z bančništvom: delati kot bankir

bankírka -e ž ( í )
1. ženska, ki se poklicno ukvarja z bančništvom: bila je sposobna bankirka
2. bankirjeva žena: prišla sta tudi bankir in bankirka

bankírski -a -o ( í )
pridevnik od bankir: stara bankirska rodbina

bankívski -a -o prid. ( ȋ )
zool., v zvezi bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus:

bankokracíja -e ž ( ȋ )
ekon. odločilen vpliv bank v narodnem gospodarstvu: moč bankokracije
// oblast, moč bankirjev: govor proti bankokraciji

bankomát -a m ( ȃ )
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle: dvigniti denar na bankomatu ; delovanje, uporaba bankomatov ; mreža bankomatov

bankomáten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bankomat: bankomatna mreža ; bankomatna provizija

bankomátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bankomat: bankomatska kartica ; bankomatska mreža ; bankomatska provizija ; bankomatsko poslovanje

bánkovec -vca m ( ā )
papirnati denar: menjati bankovec za sto evrov ; plačati v bankovcih in kovancih ; stodinarski bankovec ; bankovci po petdeset evrov ; šop bankovcev
♦ fin. emisija bankovcev

bankrót -a m ( ọ̑ )
ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: objaviti, preprečiti, razglasiti bankrot ; izogniti se grozečemu, popolnemu bankrotu ; pripeljati, spraviti v bankrot ; bankrot banke, države, kluba, podjetja ; bankrot in stečaj / trgovec je pred bankrotom / osebni bankrot
// ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot ; moralni bankrot neoliberalizma ; bankrot umetnosti

bankróten -tna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bankrot: bankrotna banka ; bankrotne države ; bankrotno stanje / duševno in moralno bankrotni ljudje

bankrotêr -ja m ( ȇ )
kdor bankrotira: bankroterji in špekulanti ; trgovec bankroter ; pren., ekspr. moralni bankroter

bankrotíranec -nca m ( ȋ )
kdor bankrotira: imetje bankrotiranca

bankrotírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
doživeti bankrot, gospodarsko propasti: banka, država je bankrotirala ; podjetje je bankrotiralo ; popolnoma, uradno bankrotirati / finančno bankrotirati
// ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično, moralno bankrotirala

bankrótnik -a m ( ọ̑ )
zastar. bankroter

bankrótnost -i ž ( ọ̑ )
bankrotno stanje: bankrotnost gospodarstva ; pren., ekspr. skrival je svojo intelektualno bankrotnost

bankrótstvo -a s ( ọ̑ )
gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo ; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja

banovánje -a s ( ȃ )
opravljanje banskih poslov: v času njegovega banovanja

banovína -e ž ( í )
v stari Jugoslaviji največja upravna enota: razdelitev države na banovine / Dravska banovina / pritožil se je na banovino na upravo banovine

banovínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na banovino: banovinske meje / banovinski uradnik

bánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast ; banska palača / banska uprava

bántam -a m ( ȃ )
šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog ; v prid. rabi: bantam kategorija

bántamski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bantam: prvak v bantamski kategoriji

bantuíd -a m ( ȋ )
antr. pripadnik črnskega plemena Bantu:

bantustán -a m ( ȃ )
1. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine: niso se mogli sprijazniti z življenjem v getoiziranih bantustanih
// v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki
2. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: štetje glasov poteka tako kot v zadnjem bantustanu / med bantustanom in rajem

bantustanizácija -e ž ( á ) zlasti v Izraelu
ustanavljanje, oblikovanje bantustanov: bantustanizacija zasedenih ozemelj

baobáb -a m ( ȃ )
bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec : mogočen baobab

baptíst -a m ( ȋ )
pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih: bil je goreč baptist

baptistêrij -a m ( é )
um. prostor ali stavba za krščevanje; krstilnica : romanski baptisterij ; stolnica z baptisterijem

baptístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na baptiste: baptistični pridigar

baptístinja -e ž ( ȋ )
pripadnica protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih:

baptístovski -a -o prid. ( ȋ )
zastar. baptističen : baptistovska cerkev

bár 1 -a m ( ȃ )
1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru
2. točilnica , bife : stopiti na kavo v bar
♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom ; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi
3. omarica s pijačo v sprejemnici:

bár 2 -a m ( ȃ )
fiz. enota za merjenje zračnega pritiska:

bár 3 -a m ( ȃ )
bot. kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica: papiga obira bar ; nekdaj so bar uporabljali podobno kot proseno kašo

bára -e ž ( á )
zastar. močvirnat svet:

barába -e ž ( ȃ )
slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba ; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga ; ali še vedno hodi s tisto barabo?
// zastar. postopač , potepuh : barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela

barábež -a m ( ȃ )
ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež!

barábica -e ž ( ȃ ) nav. ekspr.
1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica
2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice

barabíja -e ž ( ȋ )
slabš. malopridno dejanje: naredil je novo barabijo / pooseb. družil se je z vso pocestno barabijo

barabín -a m ( ȋ )
ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal

barabínstvo -a s ( ȋ )
ekspr. malopridnost : kakšno barabinstvo!

barabón -a m ( ọ̑ )
ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon!

barábski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na barabe: barabski smeh ; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega

barábstvo -a s ( ȃ )
slabš. malopridnost : za svoje barabstvo je dobil plačilo

baráčnica -e ž ( ȃ )
nar. vzhodno astra

baráka -e ž ( ȃ )
zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake ; stanovati v baraki ; lesena baraka ; taboriščne barake ; barake za vojaštvo

barákar -ja m ( ȃ )
kdor stanuje v baraki: družil se je z delavci, z brezposelnimi, z barakarji

barákarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na barakarje: barakarski otrok ; barakarska naselbina

barákica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od baraka: samotna barakica

barakúda -e ž ( ȗ )
zool. velika roparska morska riba, Sphyraena barracuda: jata barakud

baránt -a m ( ā )
star. kupčija , kupčevanje

barantáč -a m ( á )
slabš. kupčevalec , prekupčevalec : v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji ; zvijačen barantač

barantálec -lca [ barantau̯ca ] m ( ȃ )
zastar. kupčevalec , prekupčevalec : konjski barantalec ; barantalec z vinom

barantánje -a s ( ȃ )
glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja

barantáti -ám nedov. ( á ȃ ) pog.
1. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta ; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene
2. kupčevati , prekupčevati : barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke

barantíja -e ž ( ȋ ) star.
1. kupčija , (pre)kupčevanje : napravil je dobro barantijo ; barantija s konji ; pren., slabš. razkrinkati politične barantije
2. barantanje : barantija za njivo

baratáti -ám nedov. ( á ȃ )
nar. kupčevati , prekupčevati : baratati z lesom

bárati -am dov. in nedov. ( ȃ )
star. vprašati : baraj njo, ne mene ; barali so ga, kje je bil ; barati po gospodarju

baráž -a m ( ȃ )
šport. dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju: o naslovu prvaka je odločal baraž

baráža -e ž ( ȃ )
voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo

barážen -žna -o ( ȃ )
pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon ; baražni ogenj

bárba -e m ( ȃ )
navt. žarg. kapitan : izkušen barba
// nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric : govoril sem z barba Ivom

barbakán -a m ( ȃ )
arhit. stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod:

barbár -a m ( ȃ )
1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov ; boji z barbari
2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar

barbarizácija -e ž ( á )
uvajanje barbarskih razmer: barbarizacija rimskega cesarstva / težiti k barbarizaciji človeških vrednot

barbarízem -zma m ( ī )
1. nekulturnost , surovost : boriti se proti barbarizmu ; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom
2. jezikosl. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov

barbarizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala

barbárka -e ž ( ȃ )
1. za stare Grke in Rimljane pripadnica neciviliziranih ljudstev: barbarke z vzhoda
2. slabš. nekulturna ženska: je prava barbarka

barbárski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal ; barbarsko dejanje

barbárstvo -a s ( ȃ )
neomikanost , primitivnost : izkopati se iz barbarstva
// slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske
♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe

barbêra -e ž ( ȇ )
agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero

bárbica -e ž ( ȃ )
bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea:

bárbika -e ž ( ȃ )
igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: barbike gredo še vedno dobro v promet
// ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: ozrl se je za barbiko ; barbika z vitko postavo

barbír -ja m ( í )
nar. padar , mazač : Bila sem pri barbirju, rekel mi je, da ne bi smela hoditi (M. Kranjec)

barbiturát -a m ( ȃ )
farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati

barbón -a m ( ọ̑ )
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač

bárček -čka m ( ȃ )
manjšalnica od bar 1 : vsak večer se dobita v barčku ; prijeten, hotelski barček

bárčica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od barka: ribiška barčica
♦ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae

bárd -a m ( ȃ )
pri Keltih ljudski pesnik in pevec: pesem starodavnih bardov
// ekspr. pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja: bil je bard svojega ljudstva ; socialni bard

bardún in bardón -a m ( ȗ; ọ̑ )
nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti : V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)

baréd -a m ( ẹ̑ )
nar. zahodno neobdelan, zapuščen svet: ozki baredi s porumenelo travo

barél -a m ( ẹ̑ )
v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto

barelief ipd. gl. basrelief ipd.

barét -a m ( ẹ̑ )
1. uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo ; rektor je snel baret
// zastar. biret : župnik s trirobim baretom na sivi glavi
2. zastar. baretka : črn baret

baréta -e ž ( ẹ̑ )
baretka : za potovanje je najprimernejše pokrivalo bareta

barétka -e ž ( ẹ̑ )
okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka ; postrani poveznjena baretka ; temno modra baretka / rdeče baretke pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996 ; zelene baretke posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije

baréž -a m ( ẹ̑ )
tekst. lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi: ima obleko iz lahkega bareža

baréžast -a -o prid. ( ẹ̑ )
tekst. ki je iz bareža: barežasta obleka

bárhant tudi bárhent -a m ( á )
debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant ; bluza iz barhanta
♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat

bárhantast -a -o prid. ( á )
ki je iz barhanta: barhantasta obleka

bárhanten -tna -o prid. ( á )
barhantast : otrok v barhantnih cunjah

bárhantov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na barhant: barhantova barva / barhantovo perilo barhantasto

báričen -čna -o prid. ( á )
meteor. nanašajoč se na zračni pritisk: barična situacija / barična depresija območje nizkega zračnega pritiska

bariêra -e ž ( ȇ )
1. pregrada , ovira , zapora : postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene ; pren. odpraviti carinske bariere ; rušiti bariere tradicij
2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere

barígla -e ž ( ȋ )
1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle ; prinesli so malico z bariglo vina
2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina

baríglica -e ž ( ȋ )
manjšalnica od barigla: piti iz bariglice ; bariglica žganja ; bariglice za vodo

bárij -a m ( á )
kem. mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, element Ba:

bárijev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na barij: barijev hidroksid ; barijev sulfat ; barijeve spojine
♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi

barík -a m ( ȋ )
(nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: 225-litrski barik ; uporaba rabljenih barikov ; klet z bariki / zorenje vina v barikih
// vino, ki (do)zori v takem sodu: srkal je barik ; suha vina in bariki ; v prid. rabi: barik sod

barikáda -e ž ( ȃ )
nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade ; boriti se na barikadah
● knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju

barikáden -dna -o ( ȃ )
pridevnik od barikada: barikadni boji

barikíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od barikirati: barikiranje vina ; sod za barikiranje

barikírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
zoriti vino v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: ponosen je na sode, v katerih barikirajo vina

baríl -a m ( ȋ )
nar. lesen ročni sodček: piti iz barila

barílček -čka m ( ȋ )
manjšalnica od baril(ec): barilček dobre pijače

barílec -lca m ( ȋ )
nar. lesen ročni sodček: natočiti barilec vina

bárin -a m ( ȃ )
v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova

barírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu:

barisfêra -e ž ( ȇ )
geol. plast zemeljske oble, ki leži pod litosfero:

baríst -a m ( ȋ )
gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru; barman : tečaj za bariste

barístka -e ž ( ȋ )
gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober koktajl

barít -a m ( ȋ )
min. rudnina barijev sulfat, težec: rudnik barita

baríten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na barit: baritna ploščica
♦ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit ; kem. baritno belilo bela pigmentna barva ; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije

báriton -a m ( ȃ )
moški glas med tenorjem in basom: poje bariton ; dramatski bariton
// nav. mn. baritonist : nastopali so lirični baritoni

baritoníst -a m ( ȋ )
kdor poje bariton: gostuje baritonist mariborske opere ; pevski zbor išče basiste in baritoniste

báritonski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bariton: ima lep baritonski glas / baritonska arija

barítov -a -o ( ȋ )
pridevnik od barit: baritova specifična teža

barítovica -e ž ( ȋ )
kem. raztopina barijevega hidroksida:

barján in barjàn -ána m ( ȃ; ȁ á )
kdor živi na barju ali je doma z barja:

barjánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na barje: barjanska megla ; barjanska šota ; mehka barjanska tla / barjanski prebivalci

bárje -a s ( ȃ )
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje
♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo ; visoko barje ki je poraslo z mahovjem

bárjevec -vca m ( ā )
petr. rjavi železovec, ki nastaja v barjih:

bárjevka -e ž ( ā )
bot. močvirska orhideja z drobnimi rumeno zelenimi cveti, Microstylis monophyllos:

bárk -a m ( ȃ )
navt., nekdaj trijamborna jadrnica s križnimi jadri:

bárka -e ž ( ȃ )
večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju ; voziti se z ribiško barko ; barka na motor, z jadri ; pren. barka življenja
// star. ladja : vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa
● barko voziti pijan se opotekati; popivati

barkáča -e ž ( á )
čoln, zlasti za promet v pristaniščih: pripeljal se je na motorni barkači ; pristaniška barkača
// slabš. barka : s to barkačo se ne bom vozil
♦ navt. večji čoln vojne mornarice

barkaróla -e ž ( ọ̑ )
pesem beneških gondoljerjev: zvoki barkarole
// skladba v ritmu take pesmi: zaigrati barkarolo

barkása -e ž ( ȃ )
čoln, zlasti za promet v pristaniščih: barkasa je pristala v zalivu ; tovorne barkase
♦ navt. večji čoln vojne mornarice

bárkica -e ž ( ȃ )
barčica : odriniti barkico od brega

bárman -a m ( ȃ )
gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša koktajle

barnabít -a m ( ȋ )
rel. menih reda, imenovanega po sv. Barnabu: samostan barnabitov

baróčen -čna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar ; hiša z baročnim pročeljem ; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba
// knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava ; ekspr. ženska baročne postave

baróčnost -i ž ( ọ̑ )
um. značilnost baročnega: slikovita baročnost pročelja / baročnost izražanja

barográf -a m ( ȃ )
meteor. priprava, ki stalno zapisuje zračni pritisk:

barográfski -a -o ( ȃ )
pridevnik od barograf: barografsko pero

barográm -a m ( ȃ )
meteor. trak, na katerega riše barograf krivuljo zračnega pritiska:

barók -a m ( ọ̑ )
um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi ; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del
// doba tega sloga: pozni barok

baróka -e ž ( ọ̄ )
star. lasulja : sodnik si je nadel baroko ; gledališka baroka

barokíst -a m ( ȋ )
umetnik baročne dobe: četverica kranjskih barokistov

barokizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo

bárokómora -e ž ( ȃ-ọ̑ )
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: zdravljenje v barokomori ; prevoz ponesrečenega potapljača do bolnišnice z barokomoro

barométer -tra m ( ẹ̄ )
priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo ; barometer pada ; živosrebrni barometer ; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture

barométrski -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na barometer: barometrsko stanje / barometrski minimum

barón -a m ( ọ̑ )
1. plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni ; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois
2. gospodarski mogotec: industrijski baroni
3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega

baronát -a m ( ȃ )
zastar. baronstvo : dobiti baronat

barónček -čka m ( ọ̑ )
1. baronov sin: mladi baronček
2. iron. baron : ti grofički in barončki

baronésa -e ž ( ẹ̑ )
baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu

baronét -a m ( ẹ̑ )
v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona:

barónica -e ž ( ọ̑ )
baronova žena: salon gospe baronice
// baronova hči: grofica Auersperg, rojena baronica Codelli

baroníja -e ž ( ȋ )
fevdalna baronova posest:

barónovka -e ž ( ọ̑ )
star. baronica : gospa baronovka

barónski -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od baron: baronski naslov

barónstvo -a s ( ọ̑ )
baronski naslov: dobiti baronstvo

bárski 1 -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bar 1 :
a) barski program ; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane
b) barski pult ; visok barski stolček / barske pijače

bárski 2 -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na barje: barski travniki ; kisla barska zemlja / barski premog
♦ bot. barska preslica

bàrt 1 bárta m ( ȁ á )
star., s števnikom ali z izrazom količine krat 1 : več bartov mi je hudo ; pridi drugi bart ; še en bart zarajajva

bàrt 2 bárti ž ( ȁ ȃ )
nar., s števnikom ali z izrazom količine krat 3 : Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov)

barúfa -e ž ( ū )
nar. primorsko prepir , zdraha : same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa

barúsa -e ž ( ȗ )
zastar. kocina : v bradi se srebrijo sive baruse
// nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk : zajčje baruse

barúsast -a -o prid. ( ȗ )
zastar. kocinast : barusast možakar

bárva -e ž ( ȃ )
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva ; drap barva ; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča , pastelna, topla ugodno delujoča , živa barva / jesenske, mavrične barve ; naravna barva lesa ; harmonija barv ; čut za barve / letos je modna barva oranžna ; zelena barva je barva upanja ; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje ; barve se skladajo, se ujemajo ; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve ; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve ; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva ; modra barva hitro zbledi ; to blago dobro prime barvo ; mešati, nanašati, polagati barve ; barvati, slikati z oljnato barvo ; preproge obstojnih barv ; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva ; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje , mišljenje , nazor : pokazal je svojo pravo barvo ; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan ; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve ; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo ; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve ; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati ; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe ; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno ; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo ; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka ; kem. barva anorganska snov za barvanje ; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi ; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika ; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice

barválen -lna -o prid. ( ȃ )
teh. ki je za barvanje: barvalni stroj ; vreči usnje v barvalno kad

bárvanec -nca m ( ȃ )
človek barvne polti: belci in barvanci

bárvanje -a s ( ȃ )
glagolnik od barvati: barvanje tkanin ; barvanje las / barvanje glasu ; miljejsko barvanje oseb

bárvanka -e ž ( ȃ )
risba, namenjena za barvanje: fototapete barvanke za otroške sobe ; barvanke, lepljenke in kombinirane tehnike
// knjiga, navadno otroška, s takimi risbami; pobarvanka : obračati liste v barvanki ; otrokom so podarili barvanke, sestavljanke in spominske knjige ; neprodane zaloge barvank

bárvanost -i ž ( ȃ )
lastnost barvanega: neizrazita barvanost

bárvar -ja m ( ȃ )
1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila ; barvar in ličar
2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi:

barvaríja -e ž ( ȋ )
barvarna : barvarija usnja in čevljev / brez plačila davka ne bo smela imeti barvarije barvarske obrti

barvárna -e ž ( ȃ )
barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi
// barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme

barvárnica -e ž ( ȃ )
barvarna : barvarnice imajo premalo sprejemališč / tovarniška predilnica in barvarnica

bárvarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na barvanje ali barvarstvo: barvarski pomočnik ; barvarska delavnica, obrt

bárvarstvo -a s ( ȃ )
barvarska obrt: zaposlen je v barvarstvu
// opravljanje barvarskega poklica:

bárvast -a -o prid. ( ȃ )
1. ki vsebuje barvo; barven : barvasti svinčniki ; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin ; barvasta metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel : barvast posnetek ; barvasta fotografija
2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir ; barvasta tkanina ; barvasto steklo

bárvati -am nedov. ( ȃ )
1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno ; barvati z zeleno barvo ; barva si lase, ustnice
♦ med. barvati histološki preparat
2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake ; listje se barva ; pren. barvati glas, pesniški izraz

bárven -vna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki ; ubranost barvnih tonov ; barvna harmonija ; široke barvne ploskve / barvna snov ; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene ; tisk. barvni valj
// ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj ; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin ; barvna metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel : barvni diapozitiv ; cinemaskopski barvni film ; barvna fotografija ; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk

bárvenost -i ž ( ȃ )
1. lastnost barvnega; barvnost : medla barvenost cvetov / barvenost govorice
2. zastar. barvitost : vabeča barvenost velemesta

bárvica -e ž ( ȃ )
nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic ; tempera barvice ; čopič za barvice
♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja

barvílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki je za barvanje: barvilna raztopina ; barvilne snovi / barvilna moč
♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum ; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria

barvílnica -e ž ( ȋ )
izdelovalnica barvil: delati v barvilnici
// zastar. barvarna :
♦ bot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae

barvílnik -a m ( ȋ )
posoda za barvilo:

barvílo -a s ( í )
1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila ; krvno, lasno, žolčno barvilo / zeleno rastlinsko barvilo klorofil
2. snov za barvanje: barvilo za hrano, živila ; barvilo za lase, nohte ; barvila za tiskalnike ; barvila za tekstil, tkanine ; (umetna) barvila, konzervansi in arome
// ličilo : barvilo za ustnice
3. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo ; naravna barvila / anilinsko barvilo
4. ličilo : barvilo za ustnice

barvína -e ž ( í )
barvilo : rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami

barvít -a -o prid. , barvítejši ( ȋ )
1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina
2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik ; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba

barvítost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika ; barvitost pripovedi ; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe ; zvočna barvitost

barvljív -a -o prid. ( ī í )
ki se da barvati: lahko barvljiva snov

bárvnica -e ž ( ȃ )
tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic
♦ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki lahko prilagaja barvo kože okolici

bárvnik -a m ( ȃ )
šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki
♦ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju

barvnokóžec -žca m ( ọ̑ )
človek barvne kože: belci in barvnokožci

barvnopôlt -a -o [ barwnopou̯t ] prid. ( ȏ ō )
ki je barvne polti: barvnopolti narodi

bárvnost -i ž ( ȃ )
1. lastnost barvnega: neizrazita barvnost fasad / barvnost glasu
2. sposobnost za sprejemanje barve: precejšnja barvnost volne

barvomér -a m ( ẹ̑ )
teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter

barvoslôvje -a s ( ȏ )
nauk o barvah in tehniki barvanja:

barvotísk -a m ( ȋ )
tisk. žarg. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku
// tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski

baržún -a m ( ȗ )
knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet : prevleka iz rdečega baržuna ; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun

baržúnast -a -o prid. ( ȗ )
knjiž. žametast : baržunast telovnik ; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli
// ekspr. podoben žametu: baržunast mah ; njena baržunasta lica / baržunaste oči

baržúnov -a -o ( ȗ )
pridevnik od baržun: baržunov lesk

bás -a m ( ȃ )
1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom ; debel, globok bas
// nav. mn. basist : basi v zboru so prešibki ; filharmonija išče base
2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas
3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi
♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur ; glasb. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami ; prvi bas najvišji glas med basi

basáč -a m ( á )
nekdaj kdor nabija topove: basač tretjega topa

basálnik -a [ basau̯nik ] m ( ȃ )
nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov:

básati bášem tudi básam nedov. , tudi basájte; tudi basála ( á ȃ )
1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe
2. polniti orožje z naboji; nabijati : basati puško / basati možnar
3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše ; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo

básbáriton -a m ( ȃ-ȃ )
glasb. basovski glas z visoko lego: samospev za basbariton in klavir

básbaritoníst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor poje basbariton: gostiti odličnega basbaritonista ; solistični koncert basbaritonista

baseball ipd. gl. bejzbol ipd.

básek -ska m ( ȃ )
ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom

baselski -a -o [ bázəlski ] prid. ( á )
nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti
♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448

básen 1 -sni ž ( ȃ )
lit. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari: basni Krilova ; basen o lisici in grozdju

básen 2 -sna -o ( ȃ )
s števnikom pridevnik od bas 3: 80-basna harmonika

básenca -e [ basənca ] ž ( ȃ )
ekspr. manjšalnica od basen: poslušaj mojo basenco

básenski -a -o [ basənski ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na basen: basenska folklora

basic -a [ bêjzik ] m ( ȇ )
rač. programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi: uporaba basica

basírati -am nedov. ( ȋ ) pog.
1. peti bas: v zboru je vneto basiral
2. ekspr. govoriti z basom: prehlajen je, zato tako basira

basíst -a m ( ȋ )
kdor poje bas: basist poje samospeve ; dirigent je razpostavil basiste in tenoriste
// kdor igra (na) bas: orkester išče basista

basístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki igra (na) bas: basistka in pevka

basketball -a [ báskedbol ] m ( ȃ )
v angleškem in ameriškem okolju košarka : igrati basketball

báskitára in bás kitára -e ž ( ȃ-ȃ )
električna kitara z navadno štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: igrati baskitaro ; skladatelj in virtuoz na električni baskitari

báskitaríst in bás kitaríst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor igra na baskitaro: novi album je predstavil njihov baskitarist ; pevec in baskitarist ansambla

básklarinét -a m ( ȃ-ẹ̑ )
glasb. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir

báskovka -e ž ( ȃ )
okrogla mehka čepica, kakršno nosijo Baski:

báskovski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Baske: baskovski jezik / baskovska čepica

báskovščina -e ž ( ȃ )
baskovski jezik: pesmi v baskovščini ; baskovščina in katalonščina

basmáti -ja m ( ȃ )
dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: skodelica rjavega basmatija / riž basmati ; v prid. rabi: basmati riž

básnik -a m ( ȃ )
zastar. basnopisec

básniti -im nedov. ( ȃ )
knjiž., zastar. pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti?

basnopísec -sca m ( ȋ )
pisec basni: basnopisec Ezop

basnoslôvec -vca m ( ȏ )
zastar. kdor proučuje basni: nova dognanja basnoslovcev
// knjiž. basnopisec : basnoslovec Krilov

básov -a -o prid. ( ȃ )
zastar. basovski : mož z basovim glasom / basove strune

básovski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bas: govoriti z basovskim glasom ; basovska partija skladbe / basovski instrumenti
♦ glasb. basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f

basrelief tudi báreliéf -a [ bárelijéf ] m ( ȃ-ẹ̑ )
um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi

basreliefen tudi báreliéfen -fna -o [ bárelijéfən ] prid. ( ȃ-ẹ̑ )
um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil

basso buffo bassa buffa [ báso búfo ] m ( ȃ, ȗ )
glasb. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo

basso continuo bassa continua [ báso kontínuo ] m ( ȃ, ȋ )
glasb. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo

básta medm. ( ȃ )
pog. konec 1 , zadosti , dovolj : nehaj že, basta ; ta bo moj – pa basta!

bastárd -a m ( ȃ )
1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec : ta kanarček, pes je bastard / pren. žanrski bastard
2. slabš. nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda
// izrodek , izvržek : rekli so, da je svinja in bastard ; aroganten bastard

bastárden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bastarde: bastardna žival ; pren. ta beseda je bastardna tvorba

bastardírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati : bastardirati rž in pšenico ; bastardirati žrebca z oslico

bastárdka -e ž ( ȃ )
biol. potomka staršev z različno dedno osnovo; križanka 2 :

bastárdski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin ; pren. bastardska mešanica stilov

bastíja -e ž ( ȋ )
srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789
// utrdba sploh:

bastijón tudi bastión -a m ( ọ̑ )
voj. izpostavljeni del trdnjavskega obzidja: zunanji bastijon trdnjave

bastíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od bastija: bastijsko zidovje

bastonáda -e ž ( ȃ )
nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado

basúlja -e ž ( ú )
star. svinja za pitanje: tolsta basulja

bàš člen. ( ȁ )
star. poudarja trditev; prav , ravno : baš to mi ugaja ; baš za naše kraje so se bili vroči boji ; baš narobe je res ; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar

bašibozúk -a m ( ȗ )
v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov

bášti člen. ( ȃ )
zastar. poudarja trditev; prav , ravno : bašti tedaj ni mogel na semenj

bàt in bát báta m ( ȁ á; ȃ )
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala ; zabijati kole z batom
♦ šport. palica za igranje biljarda
2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo ; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo ; gib bata

báta -e ž ( á )
pog. vata : zamaši si ušesa z bato

batálja -e ž ( á )
zastar. boj , bitka : krvava batalja

bataljón -a m ( ọ̑ )
1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon ; kazenski bataljon na soški fronti ; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču

bataljónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bataljon: bataljonski komisar, štab / bataljonsko povelje

bátast -a -o prid. ( ā )
podoben batu: bataste noge

batáta -e ž ( ȃ )
bot. tropska rastlina z velikimi sladkimi gomolji, Ipomoea batatas:

bátec -tca m ( ȃ )
batek : lesen batec

bátek -tka m ( ȃ )
manjšalnica od bat: udariti z batkom

báten 1 -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bat 2: batni kompresor, motor, stroj ; batna črpalka / batni obroči tesnilni obroči v utorih na obodu bata

batén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
pog. ki je iz vate, vaten: baten zamašek

bateríja -e ž ( ȋ )
1. osnovna vojaška enota v topništvu: sem pride protiletalska baterija, dvajset mož
// skupina topov: baterija bruha, molči ; zdaj strelja naša baterija ; protiletalska baterija ; ogenj obalnih baterij
2. elektr. zaporedno ali vzporedno vezani akumulatorski ali galvanski členi: polniti baterijo ; prazna baterija ; magnetofon, radio na baterije / akumulatorska, galvanska, suha baterija
// električna žepna svetilka: svetiti si z baterijo ; žepna baterija ; vložek za baterijo
3. teh. več naprav skupaj, ki tvorijo funkcionalno celoto: kuhinjska, mešalna baterija ; sanitarna baterija celotna vodna in odtočna inštalacija v stanovanju
4. ekspr., z rodilnikom velika množina: na polici stoji cela baterija steklenic
♦ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto

bateríjec -jca m ( ȋ )
zastar. topničar , artilerist : kantina za baterijce

bateríjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na baterijo:
a) baterijski častnik ; baterijski ogenj ; baterijska enota
b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik ; baterijska svetilka ; baterijsko vžiganje

batìč -íča in bátič -a m ( ȉ í; ȃ )
batek : batič pri zavori

batík in bátik -a m ( ȋ; ȃ )
tekst. tkanina z vzorci, potiskanimi s pomočjo voska: halja iz batika ; v prid. rabi: izdelati v batik tehniki

batiméter -tra m ( ẹ̄ )
teh. priprava za merjenje vodnih globin; globinomer

batimétrski -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na batimeter: batimetrska pomorska karta

bátina -e ž ( ȃ )
1. nav. mn., ekspr. močen udarec: ali bodo padale batine! dobiti batine / obsodili so ga na trideset batin
2. star. palica : zamahniti z grčavo batino

bátinanje -a s ( ȃ )
glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja!

bátinati -am nedov. ( ȃ )
nekdaj kaznovati z udarci palice: javno so ga batinali / ekspr. batinali so ga kakor psa pretepali, tepli

batíranka -e ž ( ȋ )
nekdaj z vato podložena jopica ali krilo: topla batiranka

batírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
pog. vatirati : batirati plašč

báti se bojím se nedov. , bój se bójte se; bál se ( á í )
1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji ; nič se ne boj ; hudo, močno, zelo se bati ; na smrt se bojim ; preh. bati se sovražnika ; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati!
// čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta ; boga se bati ; celo šefa se ne boji
2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati ; tako oblečen se ne bojim mraza
// ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere ; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika
3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma; ant. upati si : vsako stvar se boji začeti ; boji se jim zameriti ; bal se je zaplavati ; fantje so se bali (iti) k vojakom ; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba
4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke ; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro ; bal sem se, da me bodo napak razumeli ; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl ; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl
5. ekspr. domnevati , meniti 2 , misliti : bojim se, da ni tako, kot mislite ; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo ; bojim se, da se motiš ; bojim se, da se ne motiš da imaš prav ; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal ; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti ; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv ; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim ; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi prim. boječ

batisfêra -e ž ( ȇ )
1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere
2. geogr. območje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere

batiskáf -a m ( ȃ )
teh. podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin: batiskaf se spušča v globino

batíst -a m ( ȋ )
fina lanena ali bombažna tkanina: bel, rožnat batist ; robec iz dragega batista / v batist oblečena
♦ med. Billrothov batist impregnirana bombažna tkanina

batístast -a -o prid. ( ȋ )
zastar. batisten : batistasto perilo

batísten -tna -o prid. ( ȋ )
ki je iz batista: batisten robček ; batistna obleka ; tanka batistna srajca

batístov -a -o ( ȋ )
pridevnik od batist: batistov robček

bátjuška -e m ( ȃ )
spoštljivo, v ruskem okolju oče , očka 1 : batjuška car ; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)

batler gl. butler

bátnica -e ž ( ȃ )
strojn. drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj:

bátnik -a m ( ȃ )
strojn. batnica

batolít -a m ( ȋ )
petr. velika gmota globočnine:

batométer -tra m ( ẹ̄ )
teh. priprava za merjenje vodnih globin; globinomer

báv medm. ( ȃ )
izraža prestrašitev koga: bav bav, ga je ustrašila skozi okno

bavárski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Bavarce ali Bavarsko: bavarski knez ; bavarsko pivo

bavbáv -a m ( ā )
otr. namišljeno bitje, ki vzbuja strah: če ne boš priden, te bo vzel bavbav ; mati straši otroke z bavbavom ; strašen bavbav / ekspr. rak ni več bavbav

bávh -a m ( ȃ )
nar. koroško belkast vol:

bávha -e ž ( ȃ )
nar. koroško belkasta krava:

báviti se -im se nedov. ( á ȃ )
ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko ; baviti se z mladino ; bavi se z mislijo, da bi odšel ; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino , s prevajanjem prevajati

bávkati -am nedov. ( ȃ )
lov. na kratko se oglašati: v dolini bavka preplašen srnjak ; lisjak bavka

bávša -e ž ( ȃ )
nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač)

bávta in bálta -e [ bau̯ta ] ž ( ȃ )
težka gozdna sekira za tesanje: zamahniti z ostro bavto

bávtara -e ž ( á )
1. manjša, preprosta loputna vrata: odpreti bavtaro nad svinjskim koritom ; strešna bavtara
2. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja: zapeti bavtaro ; hlače na bavtaro

bávtarica -e ž ( á )
manjšalnica od bavtara: imel je odpeto bavtarico

báza 1 -e ž ( ā )
1. osnova , podlaga : materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo ; energetska baza težke industrije ; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo ; vse to so izvedli na prostovoljni bazi
// bistvena sestavina: lak na acetonski bazi
// na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza
2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze ; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza ; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo ; baza za raketne izstrelke
// kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza ; logistična, tehnična baza ; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov
3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo ; bibliografska, informacijska, relacijska baza ; vpogled v bazo ; osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza ; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma ; anat. baza spodnji, širši del kakega organa ; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo ; grad. asfaltna baza ; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov ; um. baza stebra podstavek, podnožje

báza 2 -e ž ( ā )
kem. snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione: dušikove baze ; močne, šibke baze

bazálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na baza 1 ; osnoven , temeljen : bazalna plast
♦ bot. bazalna celica celica, s katero so nekatere alge pritrjene na podlago ; geol. bazalni konglomerat ; med. bazalni metabolizem

bazált -a m ( ȃ )
petr. temno rjava ali črna steklasta predornina: skladi črnega bazalta ; tlak iz bazalta

bazálten -tna -o prid. ( ȃ )
ki je iz bazalta: bazaltni stebri ; bazaltna skala

bazáltov -a -o prid. ( ȃ )
zastar. bazalten : bazaltova barva

bazár -ja m ( ȃ )
1. v orientalskem okolju tržni prostor: prodajati na bazarju ; množica vrvi po bazarju ; bučen, pisan bazar ; carigrajski bazar ; pokriti bazar
2. trgovina z raznovrstnimi drobnimi, cenenimi predmeti: kupiti igračo v bazarju
3. prireditev, na kateri se prodajajo raznovrstni (podarjeni) izdelki, zlasti ročni, navadno v dobrodelne namene: ženski klub je priredil bazar ; božični, novoletni bazar ; darilni bazar ; stojnice na bazarju / dobrodelni bazar
// prireditev, na kateri se predstavljajo novosti, novi izdelki na določenem področju: diabetični, knjižni bazar ; modni bazar

bazárski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bazar: bazarski vrvež / bazarsko blago

bázedov -a m ( ȃ )
med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: imeti bazedov

bázedovka -e ž ( ȃ )
med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: zdravilo za bazedovko

bazén 1 -a m ( ẹ̑ )
1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu ; betoniran bazen ; plavalni, zimski bazen ; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne / masažni bazen manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov
2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; območje : gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena ; podonavski, zasavski bazen ; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen
// okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen ; premogovni, surovinski bazen

bázen 2 -zna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na baza 1 : bazno taborišče odprave / bazni aerodrom

bázen 3 -zna -o ( ȃ )
pridevnik od baza 2 : bazni del spojine

bazénček -čka m ( ẹ̑ )
manjšalnica od bazen: otroško igrišče z bazenčkom

bazénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bazen: čistiti bazensko dno / bazenski zdravstveni center

bázičen 1 -čna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na baza 1 : bazična industrija ; bazične investicije ; bazična znanost
♦ jezikosl. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostejše besede

bázičen 2 -čna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na baza 2 : bazična reakcija ; bazično barvilo

bázičnost -i ž ( ā )
kem. lastnost baz 2 : stopnja bazičnosti / povečati bazičnost tal

bazídij -a m ( í )
nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek

baziláren -rna -o prid. ( ȃ )
anat. nanašajoč se na bazo lobanje, spodnji: bazilarna dolžina

bazilêj -a m ( ȇ )
v bizantinski državi vladar , cesar : mogočni bazilej

bazilijánec -nca m ( ȃ )
rel. menih reda sv. Bazilija: samostan bazilijancev

bazilijánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bazilijance: bazilijanska opatija

bazílika 1 -e ž ( í )
1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike
// rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra
2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje:

bazílika 2 -e ž ( ī )
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike

bazilikálen -lna -o prid. ( ȃ )
arhit. ki je v slogu bazilike: bazilikalna stavba ; bazilikalni tloris / bazilikalna okna

bazilísa -e ž ( ȋ )
v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa

bazilísk -a m ( ȋ )
1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska ; gleda kot bazilisk
2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni
3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov

bazilískov -a -o ( ȋ )
pridevnik od bazilisk: baziliskov pogled

bazírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
imeti kaj za osnovo, izhodišče, temeljiti: eksperiment bazira na opazovanju ; industrija je bazirala na domači kmetijski proizvodnji ; mir mora bazirati na spoštovanju človekovih pravic ; preh., publ. svoj družbeni položaj bazirajo na delu

bazofílen -lna -o prid. ( ȋ )
bot. ki raste na apnenčastih tleh: bazofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva z bazičnimi barvili

bazúka -e ž ( ȗ )
voj. ročno protioklopno orožje z izstrelki na raketni pogon: uničiti tank z bazuko

báža -e ž ( á )
nav. rod. ed., slabš. vrsta , sorta : sin je čisto druge baže kot oče ; niso take baže ljudje, da bi goljufali ; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže
● star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste

bažíljka -e ž ( ȋ )
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: na vrtu je dišalo po bažiljki

bdeti ipd. gl. bedeti ipd.

bê medm. ( ȇ )
posnema glas ovc: ovca dela be, bee

beagle -a [ bígəl ] m ( í )
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce, prepelice, angleški brak: križanec med mopsom in beaglom ; organizirana vzreja psov pasme beagle

beat -a [ bít ] m ( ȋ )
1. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo ; sodobni elektronski, plesni beat ; beat in rock
// skladba v takem stilu: močni, udarni beati
2. zlasti v 60. letih 20. stoletja način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat ; v prid. rabi: beat ansambel, orkester ; beat ritmi ; beat generacija ; beat glasba

beatelski in beatleški -a -o [ bítəlski; bítləški ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na beatlese: beatelska druščina / beatelska frizura

beatifikácija -e ž ( á )
rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga

beatles in beatle -a [ bítəls; bítəl ] m ( ȋ; ī )
nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi ; zakaj si tak beatles? v prid. rabi: ima beatles frizuro

beatlomanija -e [ bitlomaníja ] ž ( ȋ )
nav. ekspr. pretirano navdušenje za britansko glasbeno skupino The Beatles: leta 1964 je izbruhnila prava beatlomanija

beatnik in bítnik -a [ bítnik ] m ( ȋ )
pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki ; literatura beatnikov

beatniški in bítniški -a -o [ bítniški ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal

beaufort -a [ bofór ] m ( ọ̑ )
meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov

Beaufortov -a -o [ bofórov- ] prid. ( ọ̑ )
meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča:

beaujolais -a [ božolé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ )
rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais: sveži beaujolais sadnega okusa

béba 1 -e ž ( ẹ̑ )
zastar. deklica , punčka

bêba 2 tudi béba -e ž ( é; ẹ́ )
1. zastar. bedak : bebe ste, če verjamete
2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba!

bêbast tudi bébast -a -o prid. ( é; ẹ́ )
1. bedast : kako si bebast ; bebasta načela / ti butica bebasta!
2. nekdaj duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh

bêbav tudi bébav -a -o prid. ( é; ẹ́ )
bebast : otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo

bêbavost tudi bébavost -i ž ( é; ẹ́ )
1. ekspr. omejenost , nespametnost , neumnost : zmagoslavje bebavosti ; prikrivanje praznosti in bebavosti besedila
2. nekdaj duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu
♦ med., nekdaj starostna bebavost

bêbček tudi bébček -čka m ( é; ẹ̄ )
manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka

bêbčevski tudi bébčevski -a -o prid. ( é; ẹ̄ )
nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja

bêbec tudi bébec -bca m ( é; ẹ̄ )
1. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka ; ti bebec!
2. nekdaj duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi ; otrok je bebec od rojstva
● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se ; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga

bebibif gl. baby beef

bébica -e ž ( ẹ̑ )
ljubk. punčka , otročiček : desetmesečna bebica

bêbka tudi bébka -e ž ( ē; ẹ̄ )
nekdaj duševno nerazvita, slaboumna ženska:

bebljánje -a [ bəbljanje in bebljanje ] s ( ȃ )
glagolnik od bebljati: bebljanje otrok

bebljáti -ám [ bəbljati in bebljati ] nedov. ( á ȃ )
1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom
// poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja
2. slabš. govoriti , pripovedovati : neprestano beblja neumnosti

bebljàv -áva -o [ bəbljav- in bebljav- ] prid. ( ȁ á )
ki (rad) beblja: bebljav otrok

bebljávec -vca [ bəbljavəc in bebljavəc ] m ( ȃ )
kdor beblja:

bebop -a [ bíbop ] m ( ȋ )
stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: igrajo v slogu bebopa ; zvezdniki bebopa

béc -a m ( ẹ̑ )
zastar. ficek , božjak : nimam niti beca
♦ num. beneški novec za pol solda

becáti -ám [ bəcati ] nedov. ( á ȃ )
nar. brcati : kočijaž je becal konje ; becal ga je z nogo pod mizo

becírk -a m ( ȋ ) nižje pog.
mestna četrt, okoliš: priženil se je v naš becirk

beckáti -ám [ bəckati ] nedov. ( á ȃ )
star. drezati , bezati : kar naprej becka v pipo

becquerel in bekerél -a [ bekerél ] m ( ẹ̑ )
fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq)

bèč -à in -a [ bəč ] m ( ə̏ ȁ, ə̀ )
nar. zahodno sod 1 :

bečáti -ím nedov. , béči in bêči; béčal in bêčal ( á í )
1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči
2. star. beketati : ovce bečijo

bèček -čka in bečèk -čkà [ bəčək ] m ( ə̄; ə̏ ȁ )
manjšalnica od beč: beček piva

bečkà -è tudi bèčka -e [ bəčka ] ž ( ȁ ȅ; ə̏ )
star. kad , čeber : bečka za zelje

bečvà -è tudi bèčva -e [ bəčva ] ž ( ȁ ȅ; ə̏ )
1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja : veža, obokana z bečvo
2. star. sod 1 :

bèčvast -a -o [ bəčvast ] prid. ( ə̏ )
arhit. banjast : bečvasti obok

béda -e ž ( ẹ́ )
velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo ; živeti v bedi ; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca

bedáček -čka m ( á )
1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali!
2. bebček : norčevali so se iz vaškega bedačka

bedáčiti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. neumno govoriti: kaj bedačiš

bedák -a m ( á )
ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak
● ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal ; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga

bedákinja -e ž ( á )
ekspr. omejena, neumna ženska:

bedákovič -a m ( á )
nav. iron. bedak

bedánec -nca m ( á )
nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož : strašen bedanec

bedaríja -e ž ( ȋ )
ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: govoriti, kvasiti, počenjati bedarije ; to je velika bedarija

bêdast -a -o prid. ( é ) ekspr.
1. omejen , nespameten , neumen : ti si bedast ; ne delaj se bedastega ; bedaste čenče
2. zoprn , neprijeten : da je le ta bedasti dan za menoj ; bedasto vreme

bedastôča tudi bedastóča -e ž ( ó; ọ́ )
star. bedarija : pripovedovati bedastoče ; ne briga se za take bedastoče

bedáški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na bedake: bedaško govorjenje

bedáštvo -a s ( ȃ )
ekspr. lastnost bedastega človeka: njegovo bedaštvo je vedno bolj očitno

bedéčnost -i [ bədečnost ] ž ( ẹ́ )
zastar. budno stanje; budnost

bédeker -ja m ( ẹ̑ )
turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki

béden -dna -o prid. , bédnejši ( ẹ́ ẹ̄ )
1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
// ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
// ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo
2. ekspr. zaničevanja vreden: bedna kreatura / bedni izgovori ; to je bedna laž
3. pog. slab , zanič : beden film, komad / beden komentator

bedénec in bedênec -nca m ( ẹ́; é )
zastar. izpuščaj , mozolj : bedenec na nosu

bedeníca -e ž ( í )
nar. narcisa : gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami

bedènj -dnjà tudi bèdenj -dnja [ bədənj ] m ( ə̏ ȁ; ə̀ )
nar. kad , čeber : stresati grozdje v bedenj

bedênje tudi bdênje -a [ prva oblika bədenje ] s ( é )
glagolnik od bedeti; ant. spanje : nočno bedenje ; od bedenja rdeče oči

bedénji -a -e [ bədenji ] prid. ( ẹ́ )
star. nanašajoč se na dan pred praznikom: bedenji dan

bedénka -e ž ( ẹ́ )
nar. narcisa

bedéti -ím tudi bdéti -ím [ prva oblika bədeti ] nedov. , bedì tudi bdì ( ẹ́ í )
1. biti buden; ant. spati : bedeti vso noč ; bedeti pri bolniku, pri mrliču ; pren. lučka bedi dolgo v noč
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res
2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki ; učitelji bedijo nad vedenjem učencev

bedljív -a -o [ bədljiv- ] prid. ( ī í )
zastar. ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje

bédnež -a m ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota

bédnica -e ž ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica

bédnik -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani ; otroci brezposelnih bednikov ; na smrt obsojeni bednik
2. pog., slabš. kdor je nesposoben, slab, zanič: kakšni bedniki! ; navaden, totalen bednik / izkoriščevalski bedniki

bednjár -ja [ bədnjar ] m ( á )
nar. izdelovalec kadi, čebrov:

bédnost -i ž ( ẹ́ )
značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost
// beda : pogreznil se je v brezmejno bednost

bédnosten -tna -o prid. ( ẹ́ )
v zvezi s sklad, fond , v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad

bedràt -áta -o prid. ( ȁ ā )
ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)

bêdrce -a s ( ē )
manjšalnica od bedro: mastiti se s kurjim bedrcem / ekspr. poglej ta čedna bedrca

bedrénec -nca m ( ẹ̄ )
bot. janež

bedrésce -a s ( ẹ̑ )
šalj. bedrce : speči gosje bedresce

bêdrn -a -o prid. ( ē )
nanašajoč se na bedro: bedrno meso
♦ anat. bedrni živec ; bedrna kost stegnenica

bêdrnat -a -o in bedrnàt -áta -o prid. ( ē; ȁ ā )
ki ima debela stegna: bedrnato dekle

bêdrnica -e ž ( ȇ )
anat. kost v stegnu; stegnenica : zlomiti si bedrnico

bêdro -a stil. -ésa s ( é, ẹ̑ )
noga nad kolenom; stegno : smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro
// nav. mn., pog., šalj. noga : hlače mu kar opletajo po suhih bedresih

beduín -a m ( ȋ )
arabski nomad v severni Afriki: puščavski beduini

beduínka -e ž ( ȋ )
arabska nomadka v severni Afriki: lepa beduinka

beduínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od beduin: beduinski konj

bêdž -a m ( ȇ ) pog.
majhen, ploščat predmet s podobo, simbolom ali napisom, ki se navadno pripne na obleko; priponka : študenti, ki so se udeležili demonstracij, so dobili bedž ; bedži in nalepke

beefsteak gl. biftek

beemvé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne BMW: peljati se z beemvejem

bég 1 -a m ( ẹ̑ )
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg ; zapoditi sovražnika v beg ; divji, paničen beg ; beg v gozdove ; pren. beg pred samim seboj
// rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora ; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja
● publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli
2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov
♦ astron. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij ; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta

bég 2 -a m ( ẹ̑ )
zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo ; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg

begálnica -e ž ( ȃ )
čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne:

begánica -e [ tudi bəganica ] ž ( ȃ )
nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara : vitke in visoke beganice

béganje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od begati: beganje po mestu ; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo

bégati -am nedov. ( ẹ̑ )
1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki ; begati po gozdu, po sobi ; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog ; begati z očmi ; pren. misli begajo od spomina do spomina
2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega ; čudne sanje ga begajo ; dekle mu bega misli ; ne begaj ga z vražami

bégav -a -o in begàv -áva -o prid. ( ẹ́; ȁ á )
knjiž. nemiren , begajoč : begave oči

bégavček -čka m ( ẹ̄ )
begavec : ukvarjati se s problematiko begavčkov

bégavec -vca m ( ẹ̄ )
otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec ; begavca so kmalu vrnili staršem

bégavost in begávost -i ž ( ẹ́; á )
stanje begavega človeka: na njegovo nenehno begavost in nemir so vplivali pretresljivi dogodki iz otroštva

bégica -e ž ( ẹ̑ )
v fevdalni Turčiji begovica

begína -e ž ( ȋ )
v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti:

bégniti -em dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
zastar. švigniti , šiniti : urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh ; pren. misli so begnile v domači kraj

bégoma prisl. ( ẹ̑ )
v begu, z bežanjem: begoma se umikati

begónija -e ž ( ọ́ )
vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija
♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija

begosúmen -mna -o prid. ( ú ȗ )
pravn. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec

begosúmje -a s ( ȗ )
sum na namero po begu, pravn. begosumnost : preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja

begosúmnost -i ž ( ú ) pravn.
sum na namero po begu: sklep o izreku pripora zaradi begosumnosti

begôten -tna -o prid. ( ó ) pesn.
1. kratkotrajen , bežen : begoten pogled, privid, trenutek ; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj
2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje ; tek begotnih let
// ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici

bégovica -e ž ( ẹ̑ )
v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica

bégovski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bege: begovska zemlja / begovsko življenje

begún -a m ( ȗ )
star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec : beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje

begúnček -čka m ( ȗ )
manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke

begúnec -nca m ( ȗ )
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem ; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter
// kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant : politični begunec je zaprosil za azil

begúnka -e ž ( ȗ )
ženska, ki (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: bosanska, kosovska begunka ; v Ljubljani je kot begunka dočakala konec vojne / status begunke
// ženska, ki se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrantka : kot begunka je pobegnila pred komunistično oblastjo

begúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini

begúnstvo -a s ( ȗ )
begunsko življenje: skusiti bridkost begunstva / živeti v begunstvu v emigraciji / vojaško begunstvo dezerterstvo

behaviorist -a [ biheu̯joríst ] m ( ȋ )
pristaš behaviorizma: klasični, radikalni behavioristi

behaviorizem -zma [ biheu̯jorízəm ] m ( ī )
psih. ameriška psihološka smer, ki proučuje človeka iz njegovega obnašanja in ravnanja: pristaš behaviorizma

beige gl. bež

bêj -a m ( ȇ )
1. zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik; beg 2 : turški beji
2. nekdaj vladar Tunisa:

bêjba -e ž ( ȇ ) pog.
mlada ženska, dekle: seksi bejba in blond tip snemata nov videospot ; dobra, huda bejba / najti bejbo svojih sanj

bêjevec -vca m ( ē )
pog. učenec iz b oddelka, razreda:

bêjzbol in baseball -a [ bêjzbol ] m ( ȇ )
ameriška igra, pri kateri udarjajo žogo z lesenim kijem: igrati bejzbol ; v prid. rabi: bejzbol tekma

bejzbolíst in baseballist -a [ bejzbolíst ] m ( ȋ )
športnik, ki se ukvarja z bejzbolom: poraz naših bejzbolistov

bêjzbolski in baseballski -a -o [ bêjzbolski ] prid. ( ȇ )
nanašajoč se na bejzbol: bejzbolski kij ; bejzbolska čepica, palica ; bejzbolska liga ; bejzbolska tekma ; bejzbolsko moštvo

bék -a m ( ẹ̑ )
šport. žarg. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo; branilec : sodnik je izključil levega beka

béka -e ž ( ẹ́ )
grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami: zasadili so beke ob vodi
// šiba tega grma ali drevesa: vezati trte z beko ; iz bek spletena košara

bekasína -e ž ( ȋ )
zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica 2 : jata preplašenih bekasin

békati -am nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
beketati : ovca beka

békend in backhand -a [ druga oblika békend- tudi bêkhend- ] m ( ẹ̑; ȇ )
šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen bekend / udarja enako dobro bekend kot forhend ; v prid. rabi: bekend udarec

bekerel gl. becquerel

bekèt -éta m ( ȅ ẹ́ )
beketanje : beket jagnjet

beketánje -a s ( ȃ )
glagolnik od beketati: preplašeno beketanje drobnice

beketáti -ám in -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa ; lačne ovce beketajo v staji

beketàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki beketa: beketave ovce

békica -e ž ( ẹ̑ )
bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih, Luzula: gozdna, poljska bekica

bekón -a m ( ọ̑ )
agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona ; pitanje, vzreja bekonov
// ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona

bekónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bekone: bekonski tip prašiča ; bekonska farma / bekonski gnoj uporabljajo pri gojenju žlahtnih kukmakov

békov -a -o ( ẹ́ )
pridevnik od beka: bekova šiba

békovje -a s ( ẹ́ )
bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke

bél 1 -a m ( ẹ̑ )
fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti:

bél 2 -í [ beu̯ ] ž ( ẹ̑ )
1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava : bel je že preperela
2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena 1 : konj ima bel
♦ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju

bél 3 -a -o stil. -ó [ beu̯ ] prid. ( ẹ́ )
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn 2 : bel cvet ; beli čevlji ; bel konj, labod ; bel papir ; prt je bel ; bela barva ; obleči belo srajco ; bela vrtnica ; bleščeče, snežno bel ; modrikasto, umazano bel ; bel kot mleko, sneg, zid ; črno-bel vzorec ; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta ; bela Ljubljana ; bela smrt ; belo mesto ; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje ; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček ; bel obraz, vrat ; ima belo polt ; biti belih lic ; mrtvaško, prsteno bel ; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele ; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec ; skozi okno lije bela mesečina ; bele zvezde ; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase ; bel(i) kruh kruh iz bele moke ; bela kava kava z dodatkom mleka ; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov ; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir ; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne ; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra ; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno ; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan , neizpolnjen : na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar ; publ. beli kontinent Antarktika ; star. beli menihi cistercijani ; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva ; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn ; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih ; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu ; knjiž. bela Istra kraški del Istre ; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla ; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza ; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja ; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg ; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi ; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu ; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo ; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema ; pesn. bela žena smrt ; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa ; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo ; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta ; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno ; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves ; antr. bela rasa ; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami ; bot. beli gaber, javor, trn ; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album ; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine ; bela riba morska riba boljše vrste ; belo meso kokošje, telečje meso ; geogr. Bela krajina ; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah ; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi ; kem. beli fosfor ; bela galica cinkov sulfat ; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni ; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice ; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo ; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona ; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat ; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino ; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu ; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči ; bela nedelja prva nedelja po veliki noči ; šah. bela figura ; bela polja ; trg. bela posoda posoda iz porcelana ; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita ; zool. beli medved ; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias ; bela uš

beláč -a m ( á )
nar. belokranjsko kdor beli, lička koruzo:

belačíca -e ž ( í )
nar. belokranjsko ženska, ki beli, lička koruzo:

beladóna -e ž ( ọ̑ )
bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja : cvetoča beladona
// farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono

belák -a m ( á )
zastar. bel prašič:

belcanto tudi belkánto -a [ belkánto ] m ( ȃ )
glasb. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster belcanta ; v prid. rabi: peti v belcanto slogu

bélcebub in belcebúb -a m ( ẹ̑; ȗ )
rel. poglavar hudobnih duhov: gladiti pot belcebubu
● bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim

bélcen -a -o [ belcən tudi beu̯cən ] prid. ( ẹ̑ )
ljubk. bel 3 : belceni labodki ; belcena roka

bélče -ta [ tudi beu̯če ] m ( ẹ̑ )
nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec : belče se je pognal v dir

bélček -čka [ tudi beu̯čək ] m ( ẹ̑ )
1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka ; osedlati (konja) belčka
2. pog., slabš. belogardist , domobranec : to so nažgali belčke ; Švabi in belčki napadajo

bélčkan -a -o [ tudi beu̯čkan ] prid. ( ẹ̑ )
ljubk. bel 3 : belčkana hišica ; belčkane roke

bélec -lca [ za žival tudi beu̯ca ] m ( ẹ̑ )
1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu ; isker belec
3. pog., slabš., zastar. belogardist , domobranec : belci in Lahi so napadli partizane

belemnít -a m ( ȋ )
pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti

beléti -ím nedov. , béli ( ẹ́ í )
postajati bel, svetel: lasje mu že belijo ; oblaki so beleli in naznanjali zarjo
// pesn. belo se odražati, bleščati se: sneg je belel v soncu

beletríja -e ž ( ȋ )
knjiž. umetniška literatura, leposlovje: pisati beletrijo ; mladinska beletrija ; moderna beletrija

beletríst -a m ( ȋ )
pisec beletrističnih del, leposlovec: domači beletristi ; moderna smer beletristov

beletrístičen -čna -o ( í )
pridevnik od beletristika, leposloven: beletristični spisi ; beletristična knjiga ; beletristično delo

beletrístika -e ž ( í )
umetniška literatura, leposlovje: izdajati beletristiko / poljudna beletristika

bélež -a m ( ẹ̑ )
z vodo mešano gašeno apno za beljenje (sten): pripravil si je belež za stene ; razkuževalni učinek apnenega beleža
// tanka prevleka iz tega: belež se lušči ; pod beležem so odkrili freske

beléžen -žna -o prid. ( ẹ̑ )
namenjen za zapisovanje: beležni blok

beléžiti -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
1. zapisovati : časnikar beleži izjave ; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / zastar., pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem
2. publ. ugotavljati , opažati : v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo

beléžka -e ž ( ẹ̑ )
1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke ; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti
2. beležnica : zapisovati si rede v beležko

beléžnica -e ž ( ẹ̑ )
zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa ; zapisati naslov v beležnico ; beležnica s popotnimi vtisi

beléžnik -a m ( ẹ̑ ) zastar.
1. notar : napisali so ženitovanjsko pismo pri beležniku
2. beležnica : beležnik z naslovi

belflêr in bellefleur -ja [ belflêr ] m ( ȇ )
agr. veliko rumeno jesensko jabolko: rumeni belfler

bélgijec -jca m ( ẹ́ )
pog. belgijski konj: plemenski belgijec

bélgijski -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
♦ vet. belgijski konj konj belgijske pasme ; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve

belíca -e ž ( í ) rabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica ; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce : ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti ; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus ; kuna belica

belìč -íča m ( ȉ í )
nekdaj novec majhne vrednosti: odštel je pest svetlih beličev
// ekspr. denar sploh: saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino ; sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu
● star. biti brez bora in beliča popolnoma brez denarja
♦ num. svetel, srebrn srednjeveški novec

belíčar -ja m ( ȋ )
rib. ribič, ki lovi belice:

belíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja

belíčnica -e ž ( ȋ )
biol. albinka

belíčnik -a m ( ȋ )
1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin : beličniki so občutljivi za sončne žarke ; med raki najdemo tudi beličnike
2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov

belíčnost -i ž ( ī )
biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem : delna, popolna beličnost

belíkati se -am se nedov. ( ī )
ekspr. belo odsevati, bleščati se: hiše se belikajo izza drevja

belilec gl. belivec

belílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na belilo: soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva / belilni postopek v tekstilni tovarni ; belilni stroj

belílnica -e ž ( ȋ )
tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne

belílnik -a m ( ȋ )
obrt. čopič za beljenje z beležem:

belílo -a s ( í )
1. belo barvilo: prekriti z belilom
♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase ; proizvodnja belil

belín -a m ( ȋ )
1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin
♦ zool. glogov, kapusov belin
2. zastar. albin

belína -e ž ( í )
1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline ; čista, mlečna, snežna belina ; belina obraza, rjuhe, stene
2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina ; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino ; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino ; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju

belínček -čka m ( ȋ )
manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček

belínka -e ž ( ȋ )
zastar., rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka

belíšče -a s ( í )
zastar. kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo

belíti 1 in béliti -im nedov. ( ī ẹ́ )
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene ; pog. beliti z apnom ; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi ; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju ; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo ; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir ; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh

belíti 2 in béliti -im nedov. ( ī ẹ́ )
dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki ; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami
● ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim

belívec -vca in belílec -lca [ beliu̯ca ] m ( ȋ )
kdor beli: belivec platna

belívski -a -o ( ȋ )
pridevnik od belivec: belivsko orodje

belják -a m ( á )
1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo ; jajčni beljak ; sneg iz beljakov
2. zastar. beljakovina : mlečni beljak
3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki

beljákov -a -o ( á )
pridevnik od beljak: beljakov sneg

beljakovína -e ž ( í )
biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic ; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina ; razkroj beljakovin

beljakovínast -a -o prid. ( í )
1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina
2. beljakovinski : beljakovinasta hrana

beljakovínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana ; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice

beljáva -e ž ( ȃ )
les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi

beljávec -vca m ( ȃ )
les. les z neizrazito črnjavo:

beljavína -e ž ( í )
star. beljava

béljenje 1 -a s ( ẹ́ )
1. glagolnik od beliti 1 :
a) beljenje stanovanja
b) beljenje las, platna ; beljenje tkanine s klorom
c) beljenje hlodov
2. zastar. belež : beljenje odpada s sten

béljenje 2 -a s ( ẹ́ )
glagolnik od beliti 2 : beljenje žgancev

bélka -e [ za žival tudi beu̯ka ] ž ( ẹ̑ )
1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus

belkanto gl. belcanto

bélkast -a -o [ belkast in beu̯kast ] prid. ( ẹ̑ )
ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima ; belkasti lasje ; belkast oblak ; plašč belkaste barve

bellefleur gl. belfler

belo... 1 prvi del zloženk
nanašajoč se na bel: belodlak, belokožec ; belogardist, belokranjski

belo... 2 prvi del zloženk, kakor belopikčast, belorožnat, belosiv, belozelen, ipd., gl. bel 3

belôba -e ž ( ó )
star. belina : beloba lilije

belobrád in belobràd -áda -o prid. ( ȃ; ȁ á )
ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar

belobŕdski -a -o prid. ( ȓ )
arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka:

belobŕk -a -o prid. ( ȓ r̄ )
ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico

belocvéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
ki ima bel cvet: velike zaplate belocvetnih marjetic

belóčnica -e ž ( ọ̑ )
anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice

belodlák in belodlàk -áka -o prid. ( ȃ; ȁ á )
ki ima belo dlako: belodlak pes

belogardíst -a m ( ȋ )
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti ; zločini belogardistov
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci

belogardístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na belo gardo: belogardistična ofenziva ; belogardistična postojanka / ta vas je bila belogardistična

belogardístovski -a -o prid. ( ȋ )
belogardističen : belogardistovske tolpe

belogardízem -zma m ( ī )
protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: zagovorniki belogardizma ; pojav belogardizma na Slovenskem
// protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem

beloglàv in belogláv -áva -o prid. ( ȁ á; ȃ )
ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas ; beloglav starec sivolas
♦ zool. beloglavi jastreb

beloglávec -vca m ( ȃ )
nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč

beloglávka -e ž ( ȃ )
ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka

belogrív -a -o prid. ( ȋ ī )
ki ima belo grivo: belogriv konj ; pren. belogrivi morski valovi

belogrúd -a -o prid. ( ȗ ū )
pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi

belohláčnik -a m ( ȃ )
ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki

belokóžec -žca m ( ọ̑ )
človek bele rase; belec : bila sta edina belokožca na otoku

belokóžen -žna -o prid. ( ọ̄ ọ̑ )
ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci

belokóžnik -a m ( ọ̑ )
zastar. belokožec , belec

belokránjski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji ; belokranjska ljudska noša
♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki

belokríl -a -o prid. ( ȋ ī )
knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi

belokŕvnost -i ž ( ŕ )
med. levkemija

belolás in belolàs -ása -o prid. ( ȃ; ȁ á )
ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas

belolásec -sca m ( ȃ )
kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca

beloláska -e ž ( ȃ )
ženska, ki ima bele, svetle lase:

belolíc -a -e prid. ( ȋ ī )
knjiž. beloličen : belolice žene in dekleta

belolíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
ki ima bela lica: belolične deklice

belonóg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
ki ima bele noge: belonoga žival

beloók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima v starosti bele oči, Nyroca nyroca:

beloovrátniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bele ovratnike: beloovratniški delavec ; beloovratniški kriminal ; beloovratniška kriminaliteta

belopôlt -a -o [ belopou̯t ] prid. ( ȏ ō )
ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta

belopŕs -a -o prid. ( ȓ r̄ )
knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke

beloprstén -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na belo glino: beloprstena posoda

belorép in belorèp -épa -o prid. ( ẹ̑; ȅ ẹ́ )
ki ima bel rep: belorepa žival

belorépec -pca m ( ẹ̑ )
1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec
2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar : gnezda ščinkavcev in belorepcev

belorépka -e ž ( ẹ̑ )
zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

belorítec -tca m ( ȋ )
zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus:

belorítka -e ž ( ȋ )
nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

belorók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja
// nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda

belorún -a -o prid. ( ȗ ū )
knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca

belorúščina -e ž ( ȗ )
jezik Belorusov: ruščina, ukrajinščina in beloruščina

bélost tudi belóst -i ž ( ẹ́; ọ̑ )
belina : belost snega

belôta -e ž ( ó )
knjiž. belina : belota snega ; prosojna belota njenih lic

beloúška -e ž ( ȗ )
nestrupena kača z belo pego za ušesi: na pot se je priplazila belouška ; kobranka in belouška
♦ zool. progasta belouška

belozób -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant ; belozob merjasec

bel paese bel paesa [ belpaéze ] m ( ẹ̑ )
gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa

bélski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ljudi bele rase: belske poteze obraza / zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje

bélša -e [ beu̯ša ] ž ( ẹ̑ )
nar. zahodno belkasta krava:

belúga -e ž ( ú )
zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge

belúh -a m ( ū )
slabš. kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase

belúha -e ž ( ū )
nar. koroško bela kokoš:

belúš -a m ( ú )
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše ; štajerski beluš ; beluši v solati ; nasad belušev
♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius ; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri

belúšev -a -o ( ú )
pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu

belvedere -a [ belvedêr tudi belvedêre ] m ( ȇ )
kraj, prostor z lepim razgledom: razgled z belvedera

bémberg -a m ( ẹ̑ )
trg. tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke: perilo iz bemberga ; v prid. rabi: bemberg svila

béna -e ž ( ẹ́ )
nar. belokranjsko, ekspr. neumnež , bedak : beži, bena!

benchmark -a [ bênčmárk ] m ( ȇ-ȃ )
1. fin. žarg. osnovno merilo, dobljeno iz primerjalnega ocenjevanja znotraj kake dejavnosti, panoge: benchmark za ocenjevanje stanja na trgu
2. rač. žarg. program za preizkušanje zmogljivosti posameznih podsklopov računalnika, programske opreme: zaradi hitrega razvoja izdelovalci benchmarkov težko držijo korak s proizvajalci

benchmarking -a [ bênčmárking- ] m ( ȇ-ȃ ) fin. žarg.
primerjalno ocenjevanje, navadno znotraj kake dejavnosti, panoge: benchmarking delovanja na novih trgih

bencín -a m ( ȋ )
vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin ; smrdi po bencinu ; prati v bencinu ; politi z bencinom ; motorni bencin ; mešati navadni in super bencin ; to vozilo porabi malo bencina
● pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače
♦ farm. čisti bencin za rane ; teh. lahki bencin z majhno specifično težo ; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto

bencínar -ja m ( ȋ )
motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin: šestvaljni bencinar ; zmogljivosti trilitrskega bencinarja
// avtomobil na bencinski pogon: cena avtomobila je odvisna tudi od tega, ali je bencinar ali dizel

bencínec -nca m ( ȋ )
motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin: dvolitrski bencinec
// avtomobil na bencinski pogon: imeti bencinca

bencinométer -tra m ( ẹ̄ )
teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer

bencínov -a -o prid. ( ȋ )
bencinski : bencinovi hlapi

bencinovòd -óda m ( ȍ ọ́ )
teh. vod za dovajanje bencina: pregledati bencinovod in zavore

bencínski -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik ; motor na bencinski pogon / bencinski servis stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov ; bencinski tank ; bencinska črpalka / bencinski tolar od 1994 do 2007 denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva
2. ki je v zvezi z uporabo avtomobilov in motociklov (na bencin), zlasti za dirke: bencinski navdušenec ; bencinski šport / ekspr. bencinski spektakel / bencinski zvezdnik ; ekspr. bencinska legenda

bencól tudi benzól -a m ( ọ̑ )
kem. benzen : topiti kavčuk v bencolu ; surovi bencol

bênd -a m ( ȇ ) pog.
glasbena skupina, ansambel: v svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje ; član benda / rock bend

bendíma -e ž ( ȋ )
nar. zahodno trgatev : bogata bendima

bendžo gl. banjo

béne -- m ( ẹ̑ )
knjiž. prednost , ugodnost : služba na deželi ima tudi svoj bene

benečánski -a -o prid. ( ȃ )
beneški : benečanski plemič ; benečanska republika / benečansko slikarstvo, zrcalo

benediktínec -nca m ( ȋ )
1. menih reda sv. Benedikta: cerkev benediktincev
2. francoski zeliščni liker zlato rumene barve: kozarček žlahtnega benediktinca

benediktínka -e ž ( ȋ )
1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah
2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva : rano je umila z vodo benediktinke

benediktínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na benediktince: benediktinski red, samostan / benediktinske šole

benefíca -e ž ( ȋ )
nekdaj gledališka predstava v korist kakega igralca: igralec je imel svojo benefico

beneficiát -a m ( ȃ )
rel. uživalec beneficija: prišel je za beneficiata / ustanovil je beneficiat beneficij

beneficiáten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na beneficiat: beneficiatni dohodek

benefícij -a m ( í )
1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij ; bogat beneficij
2. knjiž. ugodnost , prednost : podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev

benefícija -e ž ( í )
beneficij : kupčevati z beneficijami / beneficije v podjetju

beneficírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
pravn., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je: beneficirati delovno, zavarovalno dobo

benefíčen -čna -o ( ȋ )
pridevnik od benefica: benefična predstava

benéški -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož ; beneška republika / beneško zrcalo
♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske ; venecijanka ; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom
2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja ; beneško narečje

benéškoslovénski -a -o prid. ( ẹ̑-ẹ́ )
nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica ; beneškoslovenska manjšina

Benétke -nétk ž mn. ( ẹ̑ )
v zvezah: iron. tu gor se usedi, pa boš Benetke videl kar pričakuješ, ne boš dobil ; ekspr. tako te bom, da boš Benetke videl zelo te bom pretepel

benevolénca -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. dobrohotnost , naklonjenost : poslušal ga je z očitno benevolenco

benevolénten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. dobrohoten , naklonjen : benevolentna kritika

bengáličen -čna -o prid. ( á )
v zvezi bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah: na stolpu je zagorel bengalični ogenj / bengalična luč je osvetlila sobo

bengalín -a m ( ȋ )
tekst. gosta svilena ali polsvilena ripsasta tkanina za obleke, blazinjenje pohištva:

bengálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Bengalijo: bengalski pisatelj / bengalski ogenj bengalični ogenj
♦ zool. bengalski tiger tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris

benígen -gna -o prid. ( ȋ )
med. nenevaren , neškodljiv , ant. maligen : benigni tumor ; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden

bénjamin -a m ( ẹ̑ )
ekspr. najmlajši v družini ali družbi: natoči, benjamin!

benjamínček -čka m ( ȋ )
manjšalnica od benjamin: čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan
// ljubljenček , miljenček : bil je mamin benjaminček

bentál in béntal -a m ( ȃ; ẹ̑ )
biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu

bentênje -a s ( é )
glagolnik od bentiti: vse bentenje ni nič pomagalo

bentíti -ím nedov. ( ī í ) ekspr.
1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše ; oče benti nad sinom
2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil ; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja

bentonít -a m ( ȋ )
min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita

béntonski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bentos: bentonske alge, živali

béntos -a m ( ẹ̑ )
biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa

bénz... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid

bénzaldehíd -a m ( ẹ̑-ȋ )
kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav:

benzén -a m ( ẹ̑ )
kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena

benzén... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat

benzénov -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati ; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena

benzidín -a m ( ȋ )
kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil:

bénzo... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon

benzóa -e ž ( ọ̑ )
dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi

benzójev -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura

benzol gl. bencol

bér -í ž ( ẹ̑ )
star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec) ; ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje

béra tudi bíra -e ž ( ẹ́; í )
1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
2. nabiranje : priti na bero
♦ čeb. jesenska bera paša
3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero ; priti po bero ; vinska bera ; bera žita in drv

beráč 1 -a m ( á )
1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme ; razcapan berač ; berač iz navade
2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil ; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih ; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka

beráč 2 -a m ( á )
1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač : po vinogradih se razlega pesem beračev
2. nar. zahodno košek , cajna : pobirati sadje v berače

beráček -čka m ( á )
otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček

beráčenje -a s ( á )
glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen

beračíca -e ž ( í )
1. ženska, ki prosi, pobira miloščino: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice
2. ekspr. zelo revna ženska: z beračico bi se ženil

beračíja -e ž ( ȋ ) ekspr.
1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo
2. beračenje : biti obsojen zaradi beračije
3. zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo

beráčiti -im nedov. ( á ȃ )
1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš ; beračiti od hiše do hiše ; na stara leta je beračil
2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen

beračón -a m ( ọ̑ )
slabš. berač 1 : raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona

beráški -a -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
● priti na beraško palico popolnoma obubožati ; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja

beráštvo -a s ( ȃ )
ekspr. velika revščina: živeti v beraštvu ; pren. kulturno beraštvo

berbêrec -rca m ( ȇ )
vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu:

bêrda -e ž ( ȇ )
glasb. največja, kontrabasovska tamburica: tamburaški orkester ima dve berdi

bêrek -a m ( ȇ )
nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina)

beréta -e ž ( ẹ̑ )
manjša pištola italijanskega tipa: odpel je pas s tokom in bereto

berétka -e ž ( ẹ̑ )
baretka : nosil je modro beretko

bergamóten -tna -o prid. ( ọ̑ )
kozm., v zvezi bergamotno olje dišeče olje iz južnega sadeža, sorodnega limoni: dišave iz bergamotnega olja

bergamótka -e ž ( ọ̑ )
agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka

bérgla -e ž ( ẹ̑ )
nav. mn. oporna priprava za pomoč gibalno oviranim pri hoji: oprt na berglo ; hoditi ob berglah, z berglami ; pog. hoditi po berglah ; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami

bêrgmanov -a -o prid. ( ȇ )
elektr., v zvezi bergmanova cev bergmanska cev:

bêrgmanski -a -o prid. ( ȇ )
elektr., v zvezi bergmanska cev cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona:

bergsonízem -zma m ( ī )
filoz. filozofska smer francoskega idealističnega filozofa Bergsona: vpliv bergsonizma

beribêri -ja m ( ȇ )
med. bolezen zaradi manjkanja vitamina B 1 : zboleti za beriberijem

beríl -a m ( ȋ )
min. heksagonalni berilijev in aluminijev silikat: akvamarin in smaragd sta različka berila

berílce -a s ( ī )
manjšalnica od berilo: pripovedovati vsebino berilca

berílen -lna -o ( ȋ )
pridevnik od berilo: berilni sestavek

berílij -a m ( í )
kem. zelo trda lahka kovina sive barve, element Be: pridobivati berilij

berílijev -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na berilij: berilijeve spojine
♦ metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija

berílo -a s ( í )
1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo ; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila
2. kar je namenjeno za branje: detektivke so zabavno berilo ; mladinsko berilo
3. zastar. branje : prenehala je z berilom
♦ rel. berilo neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši ; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma

berílov -a -o ( ȋ )
pridevnik od beril: berilova barva

berívka -e ž ( ȋ )
zgodnja spomladanska solata, ki ne dela glav: nabirati berivko ; greda berivke / vsejati berivko

berívo -a s ( í )
kar je namenjeno za branje; čtivo : zabavno berivo ; berivo za otroke

berkélij -a m ( ẹ́ )
kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Bk:

berlín -a m ( ȋ )
nar., nekdaj občinski zapor: Preden boš kaj zinil, boš že sam smradil tolminski berlin! (I. Pregelj)

berlína -e ž ( ȋ )
večji osebni avtomobil z zaprto karoserijo: udobna šestsedežna berlina
// nekdaj štirisedežna pokrita kočija:

berlínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Berlin: berlinski festival ; berlinski prebivalci ; berlinski živalski vrt / od 13. avgusta 1961 do 9. novembra 1989 berlinski zid mejni zid med vzhodnim, komunističnim, in zahodnim, demokratičnim, Berlinom
♦ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve

berljív -a -o prid. ( ī í )
ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere

berljívost -i ž ( í )
lastnost berljivega: slaba berljivost zapisa / velika berljivost romana

bermúda -- v prid. rabi ( ȗ )
v zvezi bermuda hlače kratke, skoraj dokolenske hlače: obleči bermuda hlače

bermúde -múd ž mn. ( ȗ ) pog.
bermuda hlače : oblečen je bil v rdeče bermude in rumeno havajsko srajco ; bombažne bermude

bermúdke bermúdk ž mn. ( ȗ )
pog. bermuda hlače : obleči bermudke

bermúdski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na otočje Bermudi: bermudski prebivalci
● bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido

bernardínec -nca m ( ȋ )
1. menih reda, imenovanega po sv. Bernardu: postal je bernardinec
2. velik, močen pes, uporaben kot reševalec izpod plazov: dresiran bernardinec

bernardínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bernardince: bernardinski samostan / pes bernardinske pasme

bérnja -e ž ( ẹ̑ )
nar., nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera : priti po bernjo ; desetina in bernja ; vinska bernja

bernjáti -ám nedov. ( á ȃ )
star. prositi, pobirati miloščino; beračiti : bernjati po vaseh

bernjáva -e ž ( ȃ )
star. beračenje : hoditi po bernjavi

bernjávs -a m ( ȃ )
star. berač 1 : siten bernjavs / moje hčere ne bo dobil ta bernjavs

bernjávslja -e ž ( ȃ )
star. beračica : razcapana bernjavslja

bernsteinovec -vca [ bêrənštajnovəc ] m ( é )
privrženec nemškega politika in filozofa Bernsteina:

béroš -a m ( ẹ̑ )
nar., nekdaj hlapec v graščini, na veleposestvu: Bil je preprost kmet, mogoče celo beroš, ki mu je vojaška obleka in kapa stala nerodno (F. Godina)

berôvnja -e ž ( ȏ )
nar. zahodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera : računal je, kolikšna bo berovnja

bérsa in bírsa -e ž ( ẹ̑; ȋ )
1. agr. plesen na vinu: na vinu se je naredila bersa
2. agr. usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinski kamen : kristalizacija berse
3. star. slabo, pokvarjeno vino: ni hotel piti berse

bersaljêr -a in -ja m ( ȇ )
v Italiji vojak posebne pehotne enote, s perjem na klobuku: ofenziva bersaljerov ; kolona motornih koles z bersaljeri

bersaljêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na bersaljere: bersaljerski polk / bersaljerski klobuk klobuk s perjem

bérsast in bírsast -a -o prid. ( ẹ̑; ȋ )
v zvezi z vino pokvarjen : bersasto vino

bérsati se -am se in bírsati se -am se nedov. ( ẹ̑; ȋ )
v zvezi z vino kvariti se: vino se bersa

bêrta -e ž ( ȇ )
v zvezi debela berta težek nemški top iz prve svetovne vojne: nemška debela berta je bruhala granate na mesto

bés 1 -a m ( ẹ̑ )
1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel ; bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot vzklik: da bi ga bes ; star. bes te lopi, plentaj
2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti – ní bes! (A. Aškerc)

bès 2 bêsa tudi bésa m ( ȅ ē, ẹ̄ )
najvišja stopnja jeze: bes me grabi, popade ; zatulil bi od besa ; spravil me je v bes ; divji, onemogel bes / žrtve fašističnega besa

besa gl. baisse

béseda 1 -e ž ( ẹ̑ )
nekdaj družabna prireditev s poučnim ali zabavnim programom: prirediti besedo ; slavili so ga po čitalnicah in pri besedah

beséda 2 -e ž , rod. mn. stil. besedí ( ẹ̑ )
1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede ; izgovoriti, naglasiti besedo ; iskati v slovarju neznane besede ; izpisati število z besedami ; nenavadna, stara beseda ; izgovorjena, zapisana beseda ; domače, tuje besede ; narečne besede ; dolga beseda ; beseda z več pomeni ; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede ; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
// s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka ; ne pride mu na misel primerna beseda ; iskal je besed, da bi jo potolažil ; v jezi ne izbira besed ; nenadoma mu je zmanjkalo besed ; govori z izbranimi besedami ; grde, nespodobne besede ; ljubkovalna beseda ; žal beseda ; ekspr. ploha, poplava besed ; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede ; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril ; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo
2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla ; besede letijo, merijo nanjo ; besede so ji segle, šle do srca ; te besede so veljale njej ; rad slišim take besede ; zameril mu je to besedo ; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede ; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav. mn.: tvoje besede so se izpolnile ; njegovih besed ne jemlje resno ; pritrjevati, zaupati njegovim besedam ; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed ; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo ; po govornikovih besedah sklepati, soditi ; vztrajam pri svojih besedah ; pesnikove besede o ljubezni ; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo / kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem ; ostalo je samo pri besedah ; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami ; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede!
3. nav. ed., ekspr. zagotovilo , obljuba : ne more narediti drugače, ker ga veže beseda ; dati komu besedo ; držati, prelomiti, spolniti besedo ; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno ; biti zvest dani besedi
// ed., star. dogovor : biti, ostati v besedi s kom ; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko
4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko ; beseda se mu zatika ; obtičati sredi besede ; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos ; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi ; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom ; svoboda besede
// knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora
5. ed. in mn. govorni ali pisni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika ; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke ; uvodne besede je imel predsednik društva
// nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: gospod ima besedo ; dati, prepustiti, vzeti komu besedo ; zahtevati besedo ; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede
6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor , govor : na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih ; beseda je nanesla na politiko ; beseda se je razvnela, stekla ; beseda teče o gospodarskih problemih ; o tem ni bilo besede ; napeljati, zasukati besedo na kaj ; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost ; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik : ljudstvu povedati v njegovi besedi ; domača, materina beseda ; naša beseda ; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda ; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika , stil : odrska beseda ; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda
8. besedilo , tekst : v kamen vklesane besede ; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši ; zdaj so prišle ljudske množice do besede ; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti ; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo ; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
// mnenje , sodba : njegova beseda veliko velja, zaleže ; o tem sem ti povedal svojo besedo ; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
10. v zvezi ključna beseda beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah: ključne besede opredeljujejo vsebinski okvir članka
// beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: vtipkal je ključno besedo, sprožil iskanje in dobil seznam zadetkov ; iskati knjigo v knjižnem katalogu po imenu avtorja, naslovu ali ključni besedi
// najpomembnejša, najznačilnejša beseda, zamisel: ključna beseda v zapisniku, govoru / optimizem in zaupanje sta najbrž ključni besedi vsake terapije
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor ; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola ; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal ; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil ; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha ; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo ; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek ; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori ; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori ; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja ; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti ; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim ; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel ; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil ; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči ; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem ; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene ; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim ; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori ; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti ; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje ; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje ; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno ; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal ; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti ; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz ; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo ; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem ; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre ; ekspr. sedeli so brez besede molče ; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori ; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora ; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse ; uboga na (prvo) besedo takoj ; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni ; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov ; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način ; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori ; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš ; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano ; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko ; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo ; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj ; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo ; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha ; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala ; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem ; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem ; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič ; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti ; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati ; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek ; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje ; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical ; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno ; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari ; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti ; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali ; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega ; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo ; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ jezikosl. dvozložna beseda ; pogovorne, žargonske besede ; pregibna beseda ; samostalniška beseda ; zložena beseda ; koren besede ; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo ; tvorba besed ; lit. nevezana beseda proza ; vezana beseda poezija

besédar -ja m ( ẹ̑ )
star. kdor se ukvarja z raziskovanjem besed; slovničar , jezikoslovec : to vprašanje zadeva besedarje in pisatelje

besedávelj -vlja m ( á )
slabš. gostobeseden, zgovoren človek: besedavlji in puhloglavci

beséden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen ; besedni red / besedna družina ; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu ; besedna komika ; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko ; besedna zveza zveza dveh ali več besed ; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni ; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik
2. zastar. gostobeseden , zgovoren : naenkrat je postal ves beseden

besédenje -a s ( ẹ̑ )
besedovanje : njegovo javno delovanje, besedenje in pisanje je bilo zmeraj razumno in prepričljivo

besédica -e ž ( ẹ̑ )
nav. ekspr. manjšalnica od beseda: kratka, neznatna besedica / rad uporablja ljubkovalne besedice ; napisal je nekaj besedic o tem / ed. niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril ; niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega ; z najmanjšo besedico ni namignil na to / rada sliši take besedice ; mile, prijazne besedice
● pog., ekspr. niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel ; niti besedice mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim ; ekspr. niti besedice ti ne verjamem prav ničesar ; ekspr. odšel je brez besedice ne da bi komu kaj povedal ; ekspr. ponovil je vse do besedice prav vse ; ekspr. niti besedice več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem ; ekspr. nikomur niti besedice! ne povej nikomur nič o tem

besedíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
ekspr. gostobeseden , zgovoren : bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava

besedíčenje -a s ( ī )
glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja ; nepotrebno besedičenje ; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev

besedíčiti -im nedov. ( í ȋ )
govoričiti : besedičiti o skupnih interesih ; tjavdan besedičiti

besedíčnost -i ž ( ī )
ekspr. gostobesednost , zgovornost : neukrotljiva besedičnost dečkov ; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost

besedílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na besedilo: besedilne sestavine
♦ šol. besedilna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga

besedílo -a s ( í )
1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo ; sestaviti dokončno besedilo predloga ; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru
// napisano delo: komentirati, študirati stara besedila ; dramsko besedilo
2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila ; nečitljivo besedilo ; delo obsega čez šeststo strani besedila
// besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča

besedilopísec -sca m ( ȋ )
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce: v slovenski popularni glasbi je kar nekaj dobrih besedilopiscev ; najplodovitejši slovenski besedilopisec ; pevci, skladatelji in besedilopisci

besedilopíska -e ž ( ȋ )
ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce: na glasbenem področju je zelo dejavna kot besedilopiska ; pevka in besedilopiska

besediloslôven -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na besediloslovje: besediloslovna analiza

besediloslôvje -a s ( ȏ )
jezikosl. nauk o splošnih lastnostih besedila in o vrstah besedil: ukvarjati se z besediloslovjem

besedíšče -a s ( í )
besedni zaklad: bogatiti besedišče z novimi besedami / otrokovo besedišče ; Prešernovo besedišče ; besedišče tragedije

beséditi -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
besedovati : besedili so o upanju in tolažbi / začne tiho besediti

besédje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. besedni zaklad, besedišče: narečno, starinsko besedje ; germanizmi v besedju

besedljív -a -o prid. ( ī í )
star. gostobeseden , zgovoren : besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl

besedljívka -e ž ( ȋ )
star. gostobesedna, zgovorna ženska: zakričal ji je, da je grda besedljivka

besédnica -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. ženska, ki govori komu v korist; zagovornica : izbrali so jo za svojo besednico

besédnik -a m ( ẹ̑ ) knjiž.
1. kdor govori komu v korist; zagovornik : izbral ga je za svojega besednika ; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare – O. Župančič)
♦ pravn. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
2. govornik : bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki
3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: besednik revolucije / narodov besednik

besednják -a m ( á )
1. nav. ed. besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami ; bogat besednjak ; neprimeren, oster besednjak / diplomatski, ekonomski, politični, vojaški besednjak ; beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
2. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar : dvojezični, slikovni besednjak

besednjákar -ja m ( ȃ )
star. leksikograf , slovarnik : znan slovničar in besednjakar

besednjákarski -a -o ( ȃ )
pridevnik od besednjakar: besednjakarski nazori

besédnost -i ž ( ẹ̑ )
knjiž. gostobesednost , zgovornost : nabreklost in besednost ; baročna besednost

besédnovŕsten -tna -o prid. ( ẹ̑-ȓ )
nanašajoč se na besedno vrsto: besednovrstne značilnosti / besednovrstna razčlenitev besedila

besedolómen -mna -o prid. ( ọ̄ )
knjiž. ki ne izpolni dane besede, obljube: to je besedolomen človek

besedolómstvo -a s ( ọ̑ )
knjiž. neizpolnitev dane besede, obljube: sramotno besedolomstvo

besedoslôvje -a s ( ȏ )
jezikosl. leksikologija , etimologija : slovansko besedoslovje

besedotvóren -rna -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na besedotvorje: besedotvorni proces / besedotvorno obrazilo

besedotvórje -a s ( ọ̑ )
jezikosl. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja
// nauk o tem:

besedoválec -lca [ besedovau̯ca ] m ( ȃ )
knjiž. govornik : besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih

besedovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva

besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. ( á ȗ; ẹ̑ )
pogovarjati se: stari so besedovali o vojni ; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori
// govoričiti : Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)

besedún -a m ( ȗ )
slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov

bésemerski -a -o prid. ( ẹ̑ )
metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa:

bêsen tudi bésen -sna -o prid. , bêsnejši tudi bésnejši ( é ē; ẹ́ ẹ̄ )
1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna ; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine ; pes je lajal kot besen ; otepal je okoli sebe kot besen
2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop ; besni udarci ; besno divjanje viharja / besno sovraštvo

besežé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem

besežíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok

besežírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke

besnênje -a s ( é )
glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana

besnéti -ím nedov. , bêsni in bésni ( ẹ́ í )
1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni ; besni od jeze ; besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi
2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni ; pren. v srcu mu besni vihar

bêsnež tudi bésnež -a m ( ȇ; ẹ̑ )
kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu

besnílo -a s ( í )
stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo ; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila

besníti -ím nedov. , bêsni tudi bésni ( ī í )
spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo

besnív -a -o prid. ( ī í )
zastar. besen , divji : ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo

besnják -a m ( á )
star. nasilnež , trinog 2 : graščak je bil hud besnjak

bêsnost tudi bésnost -i ž ( é; ẹ́ )
najvišja stopnja jeze: obsedla ga je besnost ; spravljati v besnost / njegovo besnost je težko prenašati

besnôta -e ž ( ó )
star. bes 2 , besnost : vpil je z vso besnoto

bestiálen -lna -o prid. ( ȃ )
ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor ; bestialna krutost ; bestialno sovraštvo

bestiálnost -i ž ( ȃ )
ekspr. živalska okrutnost, zverinstvo: brutalnost in bestialnost ; bestialnost vojne

béstija -e ž ( ẹ̄ ) knjiž.
1. velika divja žival; zver : sestradana bestija je planila na plen ; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski
2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile

bestseller -ja [ bêstsêler in béstséler ] m ( ȇ-ȇ; ẹ̑-ẹ̑ )
prodajna uspešnica, zlasti knjiga: roman je hitro postal bestseller ; ameriški, globalni bestseller ; avtor, pisec bestsellerjev ; lestvica, lista bestsellerjev / plošča s popularno popevko je letošnji bestseller

bešamél -a m ( ẹ̑ )
gastr. z mlekom zalita omaka iz svetlega prežganja: politi cvetačo z bešamelom

béšter -tra -o prid. ( ẹ̄ )
star. prikupen , čeden : beštra nevesta

bêštija in béštija -e ž ( ē; ẹ̄ ) pog.
1. velika divja žival; zver : požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti
2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke ; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija ; ti beštija ti ; kot vzklik beštija, sem jaz kriv?

bèt -à in -a [ bət ] m ( ə̏ ȁ, ə̀ )
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti ; neumen ko bet
2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk
● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno

béta -e tudi -- ž ( ẹ̑ )
druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta

béta... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
nanašajoč se na razvojen, nedokončan, nedovršen: betafaza in beta faza, betarazličica in beta različica, betatestiranje in beta testiranje

bétablokátor in béta blokátor -ja m ( ẹ̑-ȃ ) farm.
zdravilo za nižanje krvnega tlaka: betablokatorji zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost njegovega utripanja ; skupina betablokatorjev ; betablokatorji in antidepresivi

bétakarotén in béta karotén -a m ( ẹ̑-ẹ̑ ) biol.
naravno barvilo v zelenjavi in sadju kot predstopnja vitamina A: zvišana količina betakarotena v organizmu ; juha iz buč in korenja je odličen vir betakarotena ; vsebnost betakarotena

bètast -a -o [ bətast ] prid. ( ə̀ )
podoben betu: betast cvet, izrastek

betatrón -a m ( ọ̑ )
fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron

bètec -tca in betèc -tcà [ bətəc ] m ( ə̏; ə̏ ȁ )
betič : lesen betec

betecé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
blagovno-trgovinski center : ljubljanski, novomeški, soboški betece [BTC] ; kupovati v beteceju

bêteg -éga m ( ē ẹ́ )
nar. vzhodno bolezen : beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast

betèk -tkà in bètek -tka [ bətək ] m ( ə̏ ȁ; ə̏ )
zastar. stegno (pri pticah):

bétel -a m ( ẹ̑ )
1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela
2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel ; od betela rdeča slina ; v prid. rabi: betel palma areka

bételov -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na betel: betelov list / betelov oreh

betev gl. betva

betevce gl. betvece

betéžen -žna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
onemogel , slab : star sem in betežen ; hodil je upognjen in ves betežen ; betežen starec / betežno telo
// zastar. bolan , bolehen : izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen

betéžnica -e ž ( ẹ̑ )
betežna ženska:

betéžnik -a m ( ẹ̑ )
betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku

betéžnost -i ž ( ẹ́ )
onemoglost , slabost : starostna betežnost

betíca -e [ bətica ] ž ( í )
1. ekspr. glava : betica me boli ; udaril ga je po betici
2. odebeljeni konec cepca, cepa:

betìč -íča [ bətič ] m ( ȉ í )
manjšalnica od bet: tolči z betičem
♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi

betíčar -ja [ bətičar ] m ( ȋ )
1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja
2. zastar. kdor ima nenavadno veliko glavo:

betíčast -a -o [ bətičast ] prid. ( í )
ki ima betico, betič: betičast cepec ; betičasta palica
♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae

betíček -čka [ bətičək ] m ( ȋ )
odebeljeni konec predmeta, zlasti palice; glavič : sukal je med prsti paličico s srebrnim betičkom

betíčka -e [ bətička ] ž ( í )
šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko

betón -a m ( ọ̑ )
gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton ; oporniki iz betona
// kar je iz betona: razbijati beton ; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tleh
♦ grad. armirani beton ojačen z armaturo ; lahki beton izdelan iz votličastega agregata ; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev

betónar -ja m ( ọ̑ )
betoner : zidarji in betonarji

betonárna -e ž ( ȃ )
obrat za pripravljanje betona: betonarna bo začela delati prihodnji mesec ; silos betonarne ; gramoznica s separacijo in betonarno

betónarski -a -o prid. ( ọ̑ )
betonerski

betónast -a -o prid. ( ọ̑ )
betonski : betonasta tla / betonasta pot gladka, trda kot beton

betonêr -ja m ( ȇ )
delavec, ki betonira: betonerji in železokrivci ; tečaj za kvalificirane betonerje

betonêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na betonerje: betonerska brigada / betonerska dela

betoníranje -a s ( ȋ )
glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev ; betoniranje tal ; naprave za betoniranje

betonírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo ; betonirati cesto

betónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na beton: betonski most, nosilec, temelj, zid ; betonska cesta, konstrukcija, zgradba ; betonska tla
♦ teh. betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona ; betonsko jeklo, železo jeklo, železo za v beton

bétva -e tudi bétev -tve ž ( ẹ̑ )
1. star. zelo majhna količina; malenkost , trohica : izpijmo še to betvo ; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti
2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice

bétvece in bétevce -a [ betvəce; betəu̯ce ] s ( ẹ̑ )
betvica : betvece denarja

bétvica -e ž ( ẹ̑ )
manjšalnica od betva:
a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice ; niti za betvico ni boljši
b) betvica šmarnice
♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože

bétvo -a s ( ẹ̑ )
zastar. betva : betvo kruha

beuronski -a -o [ bôjronski ] prid. ( ȏ )
nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti
♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju

bèv medm. ( ȅ )
posnema odsekan pasji glas: bev bev bev ; sam., ekspr., navadno v zvezi ne bev ne mev : ni rekel ne bev ne mev prav nič ; pisal sem jim, oni pa ne bev ne mev sploh niso odgovorili

bevánda -e ž ( ȃ )
nar. zahodno z vodo mešano vino: piti bevando

bevatrón -a m ( ọ̑ )
fiz. sinhrotronu podobna naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev:

bévk in bèvk bévka m ( ẹ̑; ȅ ẹ́ )
posamezen glas pri bevkanju: pasji bevk

bévkanje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od bevkati: bevkanje kužka

bévkati -am tudi bévčem nedov. ( ẹ̑ )
oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka ; lisica bevka

bévsk 1 -a tudi bèvsk bêvska m ( ẹ̑; ȅ ē )
posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu
// bevskanje : pasji bevsk

bèvsk 2 medm. ( ȅ )
posnema kratek, rezek pasji glas: bevsk, bevsk

bevskáč -a m ( á )
ekspr. pes, ki bevska: trop dolgodlakih bevskačev

bévskanje tudi bêvskanje -a s ( ẹ̑; ȇ )
glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa ; lisičje bevskanje

bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. ( ẹ̑; ȇ )
1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska ; lisica bevska ; pren. mitraljezi so bevskali
2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name

bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. ( ẹ́ ẹ̑; é ȇ )
1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo
2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti

bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. ( ẹ́ ẹ̑; é ȇ )
bevskniti : lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed

bèza -e [ bəza ] ž ( ə̀ )
nar. zahodno bezeg : jagode beze

bezálo -a [ bəzalo ] s ( á )
priprava za bezanje: bezalo za čiščenje pipe

bezán -a m ( ȃ )
navt. pomožno jadro na zadnjem ladijskem jamboru: razpeti bezan

bezánje -a [ bəzanje ] s ( ȃ )
glagolnik od bezati: bezanje po luknjah

bezáti -ám [ bəzati ] nedov. ( á ȃ )
1. na rahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo ; s prstom bezati v nos
// grebsti , brskati : bezati po žerjavici ; pren. razmišljam in bezam po spominu
2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje ; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!

bezèg -zgà in bèzeg -zga [ bəzəg- ] m ( ə̏ ȁ; ə̀ )
grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete
// cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga
♦ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa ; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris

bezgálnik -a [ bəzgau̯nik ] m ( ȃ )
slabš. slaba puška: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač)

bézgati 1 -am nedov. ( ẹ̑ )
nar. dirjati , divjati : otroci so bezgali med bajtami

bezgáti 2 -ám [ bəzgati ] nedov. ( á ȃ )
zastar. bezati : bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal

bezgávček -čka [ bəzgau̯čək ] m ( ȃ )
majhno bezalo: bezgavček za pipo

bezgávčen -čna -o [ bəzgau̯čən ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bezgavke: bezgavčna jetika / bezgavčen vrat bezgavkast

bezgávka -e [ bəzgau̯ka ] ž ( ȃ )
nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo ; dimeljske, vratne bezgavke ; vnetje bezgavk

bezgávkast -a -o [ bəzgau̯kast ] prid. ( ȃ )
ki ima otekle bezgavke: bezgavkast otrok / bezgavkast vrat

bezgôv in bezgòv -ôva -o in bèzgov -a -o [ bəzgov- ] prid. ( ó; ȍ ó; ə̀ )
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les ; bezgove jagode ; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje

bezgôvec in bèzgovec -vca [ bəzgovəc ] m ( ō; ə̀ )
bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca
// sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec

bezgovína -e [ bəzgovina ] ž ( í )
bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje

bezgôvje -a [ bəzgou̯je ] s ( ȏ )
bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem

bezgôvka in bèzgovka -e [ bəzgou̯ka ] ž ( ō; ə̀ )
igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami
// slabš. slaba puška:

bezjáča -e ž ( á )
zastar. široka tesarska sekira; tesača : izdeloval je grablje in toporišča za bezjače

bezják -a m ( á )
star. neumnež , tepec : teh bezjakov ne bo težko ogoljufati

bezljánje -a [ bəzljanje in bezljanje ] s ( ȃ )
glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav

bezljáti -ám [ bəzljati in bezljati ] nedov. ( á ȃ )
1. splašeno se poditi: krave bezljajo
// pog. dirjati , divjati : kam pa bezljaš
2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati

bezljàv -áva -o [ bəzljav- in bezljav- ] prid. ( ȁ á )
ki rad bezlja: bezljava krava

bezníca -e ž ( í )
zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah ; zakajena, zanikrna beznica ; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo

bezníčar -ja m ( ȋ )
nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji ; kramarji in bezničarji

bezníški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na beznico: bezniške kvante ; bezniška popevka / bezniška četrt

bezoár -ja m ( ȃ )
zool. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev:

béž -- prid. ( ẹ̑ )
podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta bež in siva ; moda te sezone priporoča bež tone

bežánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj

bežáti -ím nedov. , béži; béžal tudi bêžal ( á í )
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš ; bežati v zaklonišče ; bežati pred nevihto, policisti ; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge ; beži ko zajec ; pren. vse beži pred težaškim delom ; sam pred seboj beži ; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini ; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta ; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja ; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati ; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika ; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži ; dnevi bežijo ; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim prim. beži

béžec -žca m ( ẹ̑ )
zastar. begunec : val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand – O. Župančič)

béžen -žna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ ) knjiž.
1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo ; bežen prikaz dogodkov ; bežni vtisi, zapiski
2. ki traja malo časa; kratkotrajen : za bežen trenutek bi jo rad videl ; to je le bežna misel ; bežna sreča, želja
// pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj ; bežne sence
3. pesn. ki se hitro premika: bežen val ; trenutek je šel mimo kakor bežen veter

béži -te medm. ( ẹ̄ )
izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni ; beži no, nikoli ne boste zmagali ; beži no, beži ; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati

bežíšče -a s ( í )
geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene točke na premici: konstruirati bežišče premice

béžnica -e ž ( ẹ̑ )
geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene premice na ravnini: konstruirati bežnico ravnine

béžnost -i ž ( ẹ́ )
knjiž. lastnost, značilnost bežnega: bežnost doživetij, hipa

bi členica, zanikano nê bi in bi ne ( é ) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša
1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično ; išče žensko, ki bi mu gospodinjila ; dvomim, da bi bila tako bolna ; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu ; vede se, kakor da bi me ne poznal ; če bi malo pomislil, bi drugače govoril ; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal ; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate ; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati ; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo ; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil ; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena ; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti ; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni ; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem

bi... ali bí... in bi... prvi del zloženk ( ȋ )
nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen ; bifurkacija

biánko in bianco [ bjánko ] prisl. ( ȃ )
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko ; v prid. rabi: bianko podpis
♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica

bíatlon -a m ( ȋ )
šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu

bíatlonec -nca m ( ȋ )
šport. športnik, ki se ukvarja z biatlonom: najboljši slovenski biatlonci ; zadnja preizkušnja biatloncev pred svetovnim prvenstvom / zasledovalna tekma biatloncev

bíatlonka -e ž ( ȋ )
šport. športnica, ki se ukvarja z biatlonom: slovenske biatlonke so dosegle zgodovinski uspeh ; odlična, uspešna, vrhunska biatlonka ; vodilna biatlonka reprezentance ; šprinterska preizkušnja biatlonk / štafetna, zasledovalna tekma biatlonk

bíba -e ž ( ī )
otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre

bíbavica -e ž ( ī )
izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico
♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko

bíbavičen -čna -o ( ī )
pridevnik od bibavica: bibavični tokovi

bíber -bra m ( í )
tekst. na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina: zimski plašč iz bibra

bibernélica -e ž ( ẹ̑ )
janež : čaj iz bibernelice

biblicíst -a m ( ȋ )
strokovnjak za biblična vprašanja:

biblicístika -e ž ( í )
veda o Bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko

bíbličen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na Biblijo, svetopisemski: biblična snov, zgodba / biblični slog biblijski ; biblična arheologija arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori Biblija

bíblija -e ž ( í )
temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere, Sveto pismo: Biblija obsega Staro in Novo zavezo ; izdaje, prevodi Biblije ; citat iz Biblije / bral je iz stare, debele biblije ; listati po bibliji / Dalmatinova Biblija ; pren. modna, popotniška biblija ; pren. Marxov Kapital so imenovali biblijo delavskega razreda

bíblijski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na Biblijo, svetopisemski: biblijske zgodbe ; biblijska zgodovina / biblijski slog slovesen, privzdignjen slog
♦ papir. biblijski papir tanek in trden papir

bíbliobús -a m ( ȋ-ȗ )
posebej urejen avtobus s knjižnico, namenjeno izposojanju: v vas je pripeljal bibliobus

bibliofíl -a m ( ȋ )
ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica

bibliofilíja -e ž ( ȋ )
ljubezen do (zbiranja) knjig: ni mogla razumeti njegove bibliofilije / bibliografija in bibliofilija

bibliofílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bibliofile: bibliofilska strast / knjiga bo izšla v bibliofilski izdaji v majhni nakladi in posebni opremi

bibliofílstvo -a s ( ȋ )
ljubezen do (zbiranja) knjig: bibliofilstvo je njegova edina strast

bibliográf -a m ( ȃ )
kdor sestavlja bibliografijo: ta seznam je delo skrbnega bibliografa

bibliografíja -e ž ( ȋ )
po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo ; bibliografija za leto 2013 / njegova bibliografija ima sto številk ; zbrati vso bibliografijo o tem problemu
// veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo

bibliográfka -e ž ( ȃ )
ženska, ki sestavlja bibliografijo: delo bibliografke

bibliográfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bibliografijo: bibliografski podatki o knjigah ; bibliografski seznam / bibliografski oddelek knjižnice

bibliomán -a m ( ȃ )
strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman

bibliomaníja -e ž ( ȋ )
strastno zbiranje knjig: njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo

bibliotéčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na biblioteko; knjižničen , knjižničarski : sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva ; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje

bibliotéka -e ž ( ẹ̑ )
1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica : dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami ; bogata biblioteka ; privatna biblioteka
// prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko ; sedeti v biblioteki ; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka
2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela

bibliotekár -ja m ( á )
strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar : bibliotekar študijske knjižnice
♦ biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo

bibliotekárka -e ž ( á )
strokovna uslužbenka v knjižnici; knjižničarka : višja bibliotekarka ; etnologinja, zgodovinarka in bibliotekarka / diplomirana bibliotekarka

bibliotekárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na bibliotekarje, knjižničarski: bibliotekarski tečaj ; bibliotekarska dejavnost

bibliotekárstvo -a s ( ȃ )
nauk o delu v knjižnici, knjižničarstvo: predavati bibliotekarstvo / razvoj bibliotekarstva na Slovenskem

bíblioterapíja -e ž ( ȋ-ȋ ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: s stališča biblioterapije je knjiga zanimiva za vse, ki so v odraščanju doživeli hude travme ; biblioterapija in kreativno pisanje

bibliotéški -a -o prid. ( ẹ̑ )
bibliotečen , knjižničen : biblioteško gradivo

bíc -a m ( ȋ )
navadno pri klicanju ovca , bacek : na, bic, jej!

bíca 1 -e ž ( í )
zastar. biček 2 , bičje

bíca 2 -e ž ( ȋ )
nar. severozahodno ovca : zapazil je ujedo, ki je napadla bico

bícek -cka m ( ȋ )
nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek : bicek je že začel butati

bícelj -clja m ( í )
vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj

bíceps -a m ( ȋ )
anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta

bicíkel -kla m ( í )
pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo 3 : kupiti bicikel ; vozi se z biciklom

biciklíst -a m ( ȋ )
1. kdor se vozi s kolesom; kolesar : polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali
2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: bil je pravi biciklist, ki navzgor upogne hrbet, navzdol pa pritiska

biciklístičen -čna -o prid. ( í )
kolesarski : biciklistična tekma / biciklistični šport

biciklístika -e ž ( í )
kolesarstvo : ukvarjati se z biciklistiko

biciklístka -e ž ( ȋ )
kolesarka

biciklístovski -a -o prid. ( ȋ )
star. kolesarski : biciklistovska čepica

biciklízem -zma m ( ī )
1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo : motociklizem in biciklizem
2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost

bícka -e ž ( ȋ )
nar. ovca : Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov)

bíč 1 in bìč bíča m ( ī í; ȉ í )
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič ; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje , sila 1 , pritisk : lomi se pod bičem lastne krvi ; bič javnega mnenja ; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča ; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca

bíč 2 in bìč bíča m ( ī í; ȉ í )
biček 2 , bičje : bič in loček rasteta daleč naokrog

bíčanje -a s ( ī )
glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti

bíčar -ja m ( ȋ )
1. pripadnik srednjeveške verske ločine, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev
2. izdelovalec bičev:

bíčarka -e ž ( ȋ )
pripadnica srednjeveške verske ločine, ki propagira bičanje samega sebe: divjost bičarke

bíčarski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod ; bičarska ločina ; bičarsko gibanje / bičarska delavnica

bíčarstvo -a s ( ȋ )
srednjeveška verska ločina, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva

bíčati -am nedov. ( ī ȋ )
1. tepsti z bičem: bičati do krvi
// knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna ; piš biča obraz ; vihar biča valove ; toča ga biča po obrazu ; pren. življenje ga biča
2. ostro grajati: bičati napake, razmere ; bičati s satiro
3. knjiž. zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce

bičeglávec -vca m ( ȃ )
zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura:

bíček 1 -čka m ( ȋ )
1. manjšalnica od bič 1 : švrkati z bičkom
2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic

bíček 2 -čka m ( ī )
bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček

bíček 3 -čka m ( ȋ )
mlad bik; bikec : podivjan biček

bíčev -a -o ( í )
pridevnik od bič: bičev ročnik

bíčevje -a s ( ī )
skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet
// stebla bičkov: cekar iz bičevja

bíčevka -e ž ( í )
bičevnik : razjahal je in zamahoval z bičevko

bíčevnik -a m ( í )
držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu ; brinov bičevnik ; urezati si palico za bičevnik

bíčje -a s ( ȋ )
skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet
// stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice

bíčji -a -e prid. ( ȋ )
bikovski : njegov bičji vrat
// bikov : bičji rogovi

bíčkar -ja m ( ȋ )
nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo z bičkom, Flagellata: delitev bičkarjev

bíčkast -a -o prid. ( ȋ )
biol. ki ima biček, nitast izrastek: bičkaste celice / bičkast izrastek podoben bičku
♦ bot. bičkaste alge

bíčkovec -vca m ( ī )
nav. mn., bot., zool. bičkar

bíčnat -a -o prid. ( ȋ )
ki je iz stebel bičkov: bičnat naslanjač / bičnato močvirje poraslo z bički

bíčnik -a m ( ȋ )
bičevnik : z bičnikom je tolkel konja

bidé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
podolgovat plitev umivalnik za spodnji del trupa: kopalnica z bidejem

bídermajer -ja m ( ī )
um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro – pristen bidermajer
// doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo ; v prid. rabi: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož

bídermajerski -a -o prid. ( ī )
nanašajoč se na bidermajer: bidermajerski slog / bidermajersko pohištvo / take igre so radi uprizarjali v bidermajerski dobi

bienále -a m ( ȃ )
vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale ; tretji grafični bienale ; udeleženci bienala

bienálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bienale: bienalna prireditev / v bienalnem zaporedju naj bi si sledila opera in balet

bienálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bienale: bienalska prireditev / bienalska nagrada

bifé -êja tudi buffet -a [ druga oblika bifé -êja tudi bufét ] m ( ẹ̑ ȇ; ẹ̑ )
1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife ; domači, klubski, vaški bife ; bife na železniški postaji ; lastnik majhnega bifeja ; natakarica v bližnjem bifeju / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo
2. miza z jedmi in pijačami za samopostrežbo na družabni prireditvi, v restavraciji: vzeti sendvič z bifeja ; samopostrežni silvestrski bife ; bife s predjedmi / hladni bife miza s takimi hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene ; hladno-topli bife
// omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo

bifêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na bife: bifejska miza / bifejske storitve

bífenil -a m ( ȋ )
kem. spojina iz dveh medsebojno povezanih fenilnih skupin: poliklorirani bifenil [PCB]

bífiláren -rna -o prid. ( ȋ-ȃ )
teh. ki je na dveh nitih, dvoniten: bifilarno obešenje aparata
♦ elektr. bifilarno navitje navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica

bífokálen -lna -o prid. ( ȋ-ȃ )
fiz. ki ima dve gorišči: bifokalna stekla naočnikov

bífora -e ž ( ȋ )
um. okenska odprtina, razdeljena s stebričkom na dva dela: romanska hiša z biforami

bíftek -a in -tka tudi beefsteak -a [ bíftek in bíftək ] m ( ȋ )
1. na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek ; biftek z jajcem, jurčki
2. v zvezi tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami: priprava tatarskega bifteka ; kruhki s tatarskim biftekom ; govedina za tatarski biftek

bifurkácija -e ž ( á )
knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija
♦ anat. bifurkacija sapnika ; geogr. bifurkacija odtok vode z enega območja v dve porečji

bifurkacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od bifurkacija: bifurkacijski učni program

bíga -e ž ( í )
pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov: peči bige / tržaške bige

bigámen -mna -o prid. ( á )
ki živi v bigamiji: bigamen moški

bigamíja -e ž ( ȋ )
zakon moža z dvema ženama hkrati, dvoženstvo: živeti v bigamiji
♦ pravn. zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; dvojni zakon

bigamíst -a m ( ȋ )
kdor živi v bigamiji, dvoženec: bigamist se je s prvo ženo poročil le nekaj tednov pred poroko z drugo ženo

big band big banda tudi bíg bênd bíg bênda [ bíg bênd- ] m ( ȋ, ȇ )
večji jazzovski orkester: nastopal je s številnimi big bandi po svetu ; srečanje big bandov

bíglica -e ž ( ȋ )
nar. vžigalica : prižgati biglico

bigóten in bigôten -tna -o prid. ( ọ̑; ó )
knjiž. pobožnjaški , licemerski : bigotna ženska

bigotízem -zma m ( ī )
knjiž. pobožnjaštvo , licemerstvo : v svojih pesmih razkrinkuje bigotizem malomeščanstva

bigótnost in bigôtnost -i ž ( ọ̑; ó )
knjiž. pobožnjaštvo , licemerstvo : srednjeveška bigotnost

bìk bíka m ( ȉ í )
1. odrasel samec goveda: rediti bika ; gnati kravo k biku ; plemenski bik ; pobesnel bik ; rjove ko bik ; močen ko bik ; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno ; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost ; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela ; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost ; kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga
3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš ; kako je močen in plečat, pravi bik
// slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!

bikàn -ána m ( ȁ á )
ekspr. zelo močen in orjaški moški: kdo bi bil kos takemu bikanu!

bíkar -ja m ( ȋ )
pastir, skrbnik bikov: služil je za bikarja

bikarbóna -e ž ( ọ̑ )
navadno v zvezi s soda jedilna soda, natrijev bikarbonat: škatlica bikarbone ; dodati vodi za noževo konico sode bikarbone

bíkarbonát -a m ( ȋ-ȃ )
kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat : amonijev, kalcijev bikarbonat ; natrijev bikarbonat

bikárna -e ž ( ȃ )
hlev za bike: zadružna bikarna

bíkast -a -o prid. ( í )
ekspr. po velikosti, po moči podoben biku: bikast dedec / ne bodi tako bikast!

bíkec -kca m ( ȋ )
1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev
2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)

biker in bájker -ja [ bájker ] m ( á )
pog. kdor se navdušuje za motorna kolesa: na srečanju se je zbralo veliko bikerjev

bikerski in bájkerski -a -o [ bájkerski ] prid. ( á )
nanašajoč se na bikerje: bikerski klub ; bikerski način življenja

bíkica -e ž ( ȋ )
ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: po horoskopu je bikica ; trmasta bikica

bíkič -a m ( ȋ )
nar. vzhodno bikec : lepo raščen bikič

bikíni -ja m ( ȋ )
dvodelna minimalna ženska kopalna obleka: nositi, obleči bikini ; sončiti se v bikiniju ; pozornost je vzbudil nov kroj bikinija
// del telesa, ki ga pokriva spodnji del take obleke: depilacija bikinija ; v prid. rabi: bikini predel ; bikini cona ; bikini kopalke

bikínke -kínk ž mn. ( ȋ )
pog. bikini : nositi bikinke ; kolekcija, modeli bikink ; dekleta v seksi, zapeljivih bikinkah

bikobórba -e ž ( ọ̑ )
zlasti v španskem okolju javna prireditev, pri kateri se bikoborec bori z bikom: vzrejati bike za bikoborbe

bikobórec -rca m ( ọ̑ )
zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom: bikoborci v slikovitih nošah

bikobórski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada ; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena

bíkóničen -čna -o prid. ( ȋ-ọ́ )
arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza

bíkonkáven -vna -o prid. ( ȋ-ȃ )
fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča

bíkonkávnost -i ž ( ȋ-ȃ )
fiz. vbočenost na obeh straneh: bikonkavnost leče

bíkonvéksen -sna -o prid. ( ȋ-ẹ̑ )
fiz. izbočen na obeh straneh: bikonveksna leča

bíkonvéksnost -i ž ( ȋ-ẹ̑ )
fiz. izbočenost na obeh straneh: bikonveksnost leče, profila

bikorêjec -jca m ( ȇ )
kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci

bíkov -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim

bíkovica -e ž ( í )
bikovka : dobiti jih z bikovico po hrbtu

bikovína in bíkovina -e ž ( í; í )
bikovo meso: žilava bikovina

bíkovka -e ž ( í )
močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu ; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke

bíkovski -a -o prid. ( í )
ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat ; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno

bíkromát -a m ( ȋ-ȃ )
kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat : kalijev bikromat

bíks -a m ( í )
zastar. loščilo (za čevlje): škatlica biksa
● ekspr. ima čevlje na biks zelo se mu svetijo

bíksati -am nedov. ( í ) pog.
1. loščiti : biksati parket ; biksati čevlje
2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa

bíkvadráten -tna -o prid. ( ȋ-ȃ )
mat. ki je četrte stopnje: bikvadratni koren ; bikvadratna enačba

bíl 1 -i [ tudi biu̯ ] ž ( ȋ )
star. steblo žit ali trav; bilka : utrgal je dolgo bil in jo grizljal ; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke
♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav

bíl 2 -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem ( ȋ ȁ ọ̄ ) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom
1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; star., razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke ; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo ; v parlamentu je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo ; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil
2. od nedovršnih glagolov izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila
3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti 2 , bi

bílabiál -a m ( ȋ-ȃ )
jezikosl. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik: izgovor bilabialov

bílabiálen -lna -o prid. ( ȋ-ȃ )
jezikosl. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik

bilánca -e ž ( ȃ )
1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun 1 : bilanca izkazuje izgubo ; sestavljati bilanco
♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom ; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino ; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan ; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi
2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco ; bilanca tedna: pet prometnih nesreč

bilancíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od bilancirati: metode, osnove bilanciranja / bilanciranje dohodkov in izdatkov

bilancírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati

bilancíst -a m ( ȋ )
uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista

bilánčen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bilanco: bilančni primanjkljaj, dobiček ; bilančna statistika / dobiti bilančno nagrado ; bilančna praksa

bilančnína -e ž ( ī )
nagrada za sestavljanje bilance:

bílaterálen -lna -o prid. ( ȋ-ȃ )
obojestranski , dvostranski : bilateralen dogovor ; državnika sta govorila o bilateralnih odnosih med deželama ; bilateralni pogovori ; bilateralna pogodba

bílčica -e ž ( ȋ )
bilkica

bilijón -a m ( ọ̑ )
milijon milijonov: mnogo bilijonov let

bilijónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bilijon: v astronomiji računajo z bilijonskimi številkami / bilijonski delec celote

bilína -e ž ( ī )
lit. ruska epska ljudska pesem o junakih: pevci bilin

bílingvíst -a m ( ȋ-ȋ )
kdor zna in redno uporablja dva jezika, dvojezičnik: bilingvisti na obmejnem ozemlju

bílingvístičen -čna -o prid. ( ȋ-í )
ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen : bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola

bílingvízem -zma m ( ȋ-ī )
znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost : bilingvizem obmejnih prebivalcev

bilirubín -a m ( ȋ ) biokem.
žolčno barvilo rdečkastorumene barve: povečana vsebnost bilirubina v krvi

bíliti -im nedov. ( í ȋ )
zastar. delati bilke: ječmen pričenja biliti

bílja -e ž ( ī )
star. dan pred praznikom: božična bilja

biljárd -a m ( ȃ )
namizna igra s palicami in kroglami: igrati biljard ; partija biljarda
// miza za igranje te igre:

biljárden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel ; zelena biljardna miza ; biljardna palica / biljardna soba

biljardírati -am nedov. ( ȋ )
pog. igrati biljard: v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo

biljardíst -a m ( ȋ )
kdor igra biljard: slovel je kot eden najboljših biljardistov

biljárdnica -e ž ( ȃ )
soba za igranje biljarda: kavarna z biljardnico

bílje 1 bílj ž mn. ( ī ȋ )
nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar)

bílje 2 -a s ( ȋ )
star. rastlinje , zelenje : pomladno bilje

biljetêr -ja m ( ȇ )
kdor pregleduje vstopnice pri vhodu v dvorano: biljeter odtrga kupon vstopnice ; gledališki biljeter

biljetêrka -e ž ( ȇ )
ženska, ki pregleduje vstopnice pri vhodu v dvorano: biljeterka v kinu

bílka -e ž ( ȋ )
steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka ; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline
● ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev ; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev
♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav

bílkica -e ž ( ȋ )
manjšalnica od bilka: nežna bilkica

bílnat -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. bogat z biljem, z rastlinami: bilnat travnik

bílnica -e ž ( ȋ )
bot. trava z ozko zganjenimi listi, Festuca: rdeča, travniška bilnica

bílo 1 -a s ( í )
1. zastar. utrip , bitje 1 , pulz : zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo
2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu ; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava
♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu

bílo 2 vez. ( ȋ )
zastar. naj (si) bo, bodisi: bilo pozimi bilo poleti, nikoli ni nosil klobuka

biltén -a m ( ẹ̑ )
kratko uradno sporočilo javnosti, objava: vojni bilten ; bilten o ministrovem zdravstvenem stanju
// občasna informativna publikacija: podjetje izdaja svoj bilten ; statistični bilten ; bilten filmskega festivala

bím in bìm medm. ( ȋ; ȉ )
posnema visoki glas zvona: z zvonika zapoje: bim bim bim ; Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim (O. Župančič) / bim bam bom ; bim bom

bímbo -ta m ( ȋ )
ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: pravi bimbo je

bímčkati -am nedov. in dov. ( ȋ )
otr. objemati , ljubkovati : bimčkala ga je in božala

bímetál -a m ( ȋ-ȃ )
teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer

bímetálen -lna -o prid. ( ȋ-ȃ )
teh. ki je iz dveh kovin, dvokovinski: bimetalna plošča, žica

bímetalízem -zma m ( ȋ-ī )
fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma

bináren -rna -o prid. ( ȃ )
ki je iz dveh enot: binarni sistem
♦ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje ; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški ; binarno število

bíncati -am nedov. ( ȋ )
nar. vzhodno pobrcavati , brcati : dojenček živahno binca z nogami ; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal

bíncelj -clja m ( í )
del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj : konji so se do bincljev ugrezali v blato

bíngel bôngel in bíngel bóngel [ bingəl bongəl ] medm. ( ī, ō; ī, ọ̄ )
otr. posnema zvonjenje: zvončki pojejo: bingel bongel

bíngelj -glja tudi -na [ bingəlj ] m ( í )
pog. kar visi, binglja: bingelj pri uri
// nav. mn., šalj. noga

bíngeljc -a [ bingəljc ] m ( ȋ )
pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami ; kapuce z bingeljci

bíngeljček -čka [ bingəljčək ] m ( ȋ )
manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki

bingljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca

bingljáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih ; čop čepice binglja po obrazu ; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami
// pozvanjati , zvončkljati : zvonovi bingljajo
2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal ; bingljati na veji

bíngo -a m ( ȋ )
lotu podobna igra na srečo, ki izvira iz Velike Britanije: igrati bingo ; brezplačni bingo ; saloni za bingo

binírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira

bínkošten -tna -o prid. ( ī )
nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki / Binkoštna cerkev
♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv

bínkošti -i ž mn. ( ī )
v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov ; o binkoštih gre rž v klasje

bínkoštnica -e ž ( ī )
nar. potonika

bínkoštnik -a m ( ī )
pripadnik Binkoštne cerkve: evangeličani in binkoštniki

binókel -kla m ( ọ́ )
star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom ; gledališki binokel kukalo

binokuláren -rna -o prid. ( ȃ )
teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop
♦ biol. binokularno gledanje

binóm -a m ( ọ̑ )
mat. izraz, ki ima dva člena, dvočlenik: kubiranje binoma

binómski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na binom, dvočlenski: binomski izrek, koeficient / binomska enačba

bínormála -e ž ( ȋ-ȃ )
geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki:

bíntje -a s ( ī )
agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem

bio... ali bío... prvi del zloženk ( ȋ )
1. nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki ; biogen, biofizika, biokemik ; bioklimatski, biomehanika, biotehnologija / mikrobiologija
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: biovrt in bio vrt, biokmetija in bio kmetija

bíoaktíven -vna -o prid. ( ȋ-ȋ )
ki je biološko aktiven: bioaktivne sestavine, snovi

bíobibliografíja -e ž ( ȋ-ȋ )
biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo

biocenóza -e ž ( ọ̑ )
biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija

biocíd -a m ( ȋ )
kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci ; varna uporaba biocidov

biocíden -dna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na biocid: zakon o biocidnih proizvodih ; uporaba biocidnih sredstev

bíočíp -a m ( ȋ-ȋ ) kem.
čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti: proteinski biočip ; biočip za analiziranje genetskega materiala osebe ; tehnologija biočipov

bíodinámičen -čna -o prid. ( ȋ-á )
nanašajoč se na biodinamiko: biodinamično društvo / biodinamična kmetija ; biodinamična pridelava ; biodinamično gospodarjenje, kmetovanje

bíodinámika -e ž ( ȋ-á )
veda o silah v organizmih in naravi sploh: članek o biodinamiki ; biodinamika in sadjarstvo

bíodiverzitéta -e ž ( ȋ-ẹ̑ ) biol.
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost : biodiverziteta organizmov ; ohranjanje biodiverzitete ; raziskava biodiverzitete

bíodízel -zla m ( ȋ-ī )
ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: biodizel izdelujejo tudi iz živalskih maščob in odpadnih jedilnih olj ; proizvodnja biodizla

bíodízelski -a -o prid. ( ȋ-ī )
nanašajoč se na biodizel: biodizelska elektrarna / biodizelsko gorivo

bíoenergétičarka -e ž ( ȋ-ẹ́ )
ženska, ki zdravi z bioenergijo: obisk pri bioenergetičarki

bíoenergétik -a m ( ȋ-ẹ́ )
kdor zdravi z bioenergijo: po pomoč se je zatekel k bioenergetiku ; združenje bioenergetikov

bíoenergétika -e ž ( ȋ-ẹ́ )
1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: osnove celičnega metabolizma in bioenergetike
2. med. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: bioenergetika kot alternativna metoda zdravljenja

bíoenergétski -a -o prid. ( ȋ-ẹ̑ )
nanašajoč se na bioenergijo ali bioenergetiko: bioenergetski pristop ; bioenergetsko zdravljenje

bíoenergíja -e ž ( ȋ-ȋ )
električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem: zdraviti z bioenergijo

bíoenergíjski -a -o prid. ( ȋ-ȋ )
nanašajoč se na bioenergijo: bioenergijsko zdravljenje

bíoetanól -a m ( ȋ-ọ̑ ) biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: pridobivati bioetanol ; proizvodnja bioetanola ; avtomobil s pogonom na bioetanol

bíoétičen -čna -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
nanašajoč se na bioetiko: bioetična komisija ; opredelila se je do nekaterih bioetičnih vprašanj

bíoétik -a m ( ȋ-ẹ́ )
kdor se zavzema za bioetična načela: zdravnik in bioetik

bíoétika -e ž ( ȋ-ẹ́ )
veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: smernice v bioetiki ; zakon o bioetiki ; odbor za bioetiko

bíofarmacévtika -e ž ( ȋ-ẹ́ )
dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike / področje biofarmacevtike

bíofílm -a m ( ȋ-í )
plast mikroorganizmov in njihovih razkrojkov na kaki površini: mikrobni biofilmi ; bakterije v biofilmu

bíofílter -tra m ( ȋ-í )
filter za odstranjevanje mikroorganizmov: biofiltri za preprečevanje širjenja neprijetnih vonjav ; čiščenje z biofiltri

bíofízik -a m ( ȋ-í )
strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik

bíofízika -e ž ( ȋ-í )
veda o fizikalnih procesih v organizmih:

bíofizikálen -lna -o prid. ( ȋ-ȃ )
nanašajoč se na biofiziko: proučevati biofizikalne procese

biogén -a -o prid. ( ẹ̑ )
biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe
// ki nastane, izvira iz živega:

bíogenétičen -čna -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
biol. biogenetski : osnovna biogenetična pravila

bíogenétika -e ž ( ȋ-ẹ́ )
genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: predlog zakonskega uravnavanja biogenetike na svetovni ravni

bíogenétski -a -o prid. ( ȋ-ẹ̑ )
nanašajoč se na biogenezo: biogenetske zakonitosti / biogenetski zakon

bíogenéza -e ž ( ȋ-ẹ̑ )
biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze
// teorija o tem nastanku: trditve biogeneze ; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva

bíogeografíja -e ž ( ȋ-ȋ )
veda o geografski razširjenosti organizmov:

bíogorívo in bío gorívo -a s ( ȋ-í )
pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava rastlin za biogorivo ; v pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji

biográf -a m ( ȃ )
kdor (na)piše biografijo, življenjepisec: Prešernovi biografi

biografíja -e ž ( ȋ )
popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija ; moderna umetniška biografija

biográfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon

bíohrána in bío hrána -e ž ( ȋ-á )
hrana, pridelana, predelana samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: kupovati, prodajati biohrano ; pridelava biohrane ; specializirane trgovine z biohrano

bíoindikátor -ja m ( ȋ-ȃ )
organizem, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo, spremembami na telesu, v vedenju kaže na določeno stanje okolja: čebele so bioindikatorji, ki prvi zaznajo strupe v okolju

bíoinformátika -e ž ( ȋ-á )
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: razvoj kadrov na področju bioinformatike ; spoznanja bioinformatike uporabljajo v farmacevtskih družbah, industriji in zdravstvu / laboratorij za bioinformatiko

bíoinženíring -a m ( ȋ-ȋ )
uporaba inženirsko-tehnoloških postopkov v biosistemskih vedah: s pomočjo bioinženiringa so ustvarili in presadili organ ; podjetje za bioinženiring

bíokatalizátor -ja m ( ȋ-ȃ )
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim : cink dviguje imunost in kot biokatalizator uravnava številne procese v celici

bíokémičen -čna -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi ; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski

bíokemíja -e ž ( ȋ-ȋ )
veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije

bíokémijski tudi bíokemíjski -a -o prid. ( ȋ-ẹ́; ȋ-ȋ )
nanašajoč se na biokemijo: biokemijski laboratorij ; biokemijski priročnik / biokemijski procesi biokemični

bíokémik -a m ( ȋ-ẹ́ )
strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki

bíokibernétika -e ž ( ȋ-ẹ́ )
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo z inženirsko-tehnološkimi postopki: zanimala ga je povezava biologije in biokibernetike

bíoklimatologíja -e ž ( ȋ-ȋ )
veda o vplivu podnebja na organizme:

bíokmèt in bío kmèt -éta m , im. mn. bíokmétje in bío kmétje stil. bíokméti in bío kméti ( ȋ-ȅ ȋ-ẹ́ )
kmet, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem: biokmetje precej svojih pridelkov prodajo sami

bíokmetíja in bío kmetíja -e ž ( ȋ-ȋ )
kmetija, na kateri se dejavnost opravlja samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: pridelava hrane na biokmetiji je nekajkrat dražja od običajne ; razvoj biokmetij s turizmom in prodajo na domu ; mleko z biokmetij

bíokmetíjstvo in bío kmetíjstvo -a s ( ȋ-ȋ )
kmetijstvo, pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: spodbuditi razvoj biokmetijstva

bíokmetoválec in bío kmetoválec -lca [ bijokmetovau̯ca ] m ( ȋ-ȃ )
kdor se ukvarja z ekološkim kmetovanjem: narava ni do biokmetovalcev nič bolj prizanesljiva kot do konvencionalnih ; predelovalec zelišč in biokmetovalec

bíokmetovánje in bíokmétovanje in bío kmetovánje in bío kmétovanje -a s ( ȋ-ȃ; ȋ-ẹ́ )
kmetovanje, pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: del premoženja je vložil v biokmetovanje ; ukvarjati se z biokmetovanjem ; razvoj ekoturizma in biokmetovanja

bíokrùh in bío krùh -krúha m ( ȋ-ȕ ȋ-ú )
kruh iz ekološko pridelane moke: kupil je biokruh in domač sir

biológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo

biológičen -čna -o prid. ( ọ́ )
star. biološki : biologična reakcija

biologíja -e ž ( ȋ )
veda o življenju organizmov: razvoj biologije ; celična, molekularna biologija ; biologija človeka, morja / profesor biologije

biológinja -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za biologijo: biologinja in pedagoginja / molekularna biologinja ; morska biologinja / diplomirana biologinja

biologízem -zma m ( ī )
biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka ; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci

biolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov ; oslabljena biološka odpornost ljudi ; biološka potreba ; biološko ravnotežje ; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces ; biološko stanje, dogajanje / biološki oče ; biološki starši ; biološka mati ; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov ; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut ; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki : biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek ; cilj zakona je podpora biološki hrani ; biološko živilo

bíoluminiscénca tudi bíoluminescénca -e ž ( ȋ-ẹ̑ )
biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah

bíomárker -ja m ( ȋ-ā )
med. biološki marker 1 , označevalec : biomarkerji za odkrivanje raka ; analiza, merjenje, upoštevanje biomarkerjev / biokemijski biomarkerji

bíomása -e ž ( ȋ-ȃ )
1. biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem območju: energija biomase
2. odmrl organski material, zlasti rastlinskega izvora, ki ga je mogoče uporabljati za pridobivanje energije: kuriti, uporabljati biomaso ; učinkovita izraba biomase ; pridobivanje biomase / gozdna, lesna, rastlinska biomasa

bíomedicína -e ž ( ȋ-ȋ )
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: končuje doktorski študij biomedicine ; etična vprašanja raziskav v biomedicini ; biomedicina in biotehnologija
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: evropska konvencija o biomedicini ; dosežki moderne biomedicine in genetskega inženiringa / laboratorijska biomedicina

bíomedicínski -a -o prid. ( ȋ-ȋ )
nanašajoč se na biomedicino: biomedicinske raziskave / oploditev z biomedicinsko pomočjo

bíomehánika -e ž ( ȋ-á )
nauk o mehaničnih silah v organizmih: osnove biomehanike ; strokovnjak za biomehaniko

bíomesó in bío mesó -á s ( ȋ-ọ̑ ȋ-ȃ )
meso ekološko vzrejenih živali: pohorski kmetje na ekoloških kmetijah pridelujejo biomeso

bíometeorológ -a m ( ȋ-ọ̑ )
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: ugotovitve biometeorologov ; sodelovanje biometeorologov in zdravnikov

bíometeorologíja -e ž ( ȋ-ȋ )
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije

biométričen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na biometrijo: biometrični podatki ; razvoj biometričnih sistemov / biometrični čip ; biometrični potni list ; biometrične značilnosti posameznika

biometríja -e ž ( ȋ )
1. statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov: biometrija velja za zanesljivo obliko prepoznavanja posameznika
2. tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati: uporaba biometrije na letališčih ; biometrija prstnih odtisov

biometríjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na biometrijo: izvajanje biometrijskih ukrepov ; biometrijsko preverjanje prisotnosti na delu

bíomónitoring -a m ( ȋ-ọ̑ )
monitoring kake snovi v živem organizmu: za biomonitoring so vzeli vzorce urina, krvi, las in telesnih maščob prostovoljcev ; biomonitoring kemikalij ; izvajalci biomonitoringa

biónika -e ž ( ọ́ )
veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike ; laboratorij za bioniko

bionomíja -e ž ( ȋ )
biol. nauk o zakonih življenja:

bíooróžje -a s ( ȋ-ọ̑ )
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt: grožnja z bioorožjem ; strokovnjaki za bioorožje

bíopirátstvo -a s ( ȋ-ȃ )
kraja bioloških informacij, zlasti genskih, in njihova gospodarska izraba: zdravnika so obtožili biopiratstva

bíoplín -a m ( ȋ-ȋ )
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije ; proizvodnja bioplina / elektrarna na bioplin

bíopolítika -e ž ( ȋ-í )
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: biopolitika in posledice globalizacije
// veda o tem: študij biopolitike ; bioetika in biopolitika

bíoprideláva in bío prideláva -e ž ( ȋ-ȃ )
pridelava samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: male kmetije so preusmerili v biopridelavo ; biopridelava jabolk, zelenjave ; subvencije za biopridelavo

bíopridélek in bío pridélek -lka m ( ȋ-ẹ̑ )
pridelek, pridelan samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: na stojnicah prodajajo visokokakovostne biopridelke ; trgovine z biopridelki

bíoprideloválec -lca [ bijopridelovau̯ca tudi bijopridelovalca ] m ( ȋ-ȃ )
kdor kaj prideluje samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: združenje biopridelovalcev ; konkurenca med biopridelovalci je zelo velika

bíopsihológ -a m ( ȋ-ọ̑ )
strokovnjak za biopsihologijo: znani biopsiholog je proučeval inteligenco delfinov

bíopsihologíja -e ž ( ȋ-ȋ )
psihologija, ki proučuje duševne pojave z biološkega vidika: študijski program biopsihologije ; biokemija in biopsihologija

bíopsiholóški -a -o prid. ( ȋ-ọ̑ )
nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika

bíopsíhosociálen -lna -o prid. ( ȋ-ȋ-ȃ )
ki upošteva biološke, psihološke in socialne vidike: biopsihosocialni model zdravja ; biopsihosocialno ravnovesje

biopsíja -e ž ( ȋ )
med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo

bióptičen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na biopsijo: odvzem bioptičnega vzorca

bíorazgradljív -a -o prid. ( ȋ-ī ȋ-í )
ki se lahko razgradi z delovanjem živih organizmov: biorazgradljivi odpadki ; biorazgradljive vrečke

bíorazgrádnja -e ž ( ȋ-ā )
razgradnja snovi z delovanjem živih organizmov: naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje

bíoreáktor -ja m ( ȋ-á )
naprava, v kateri poteka nadzorovano gojenje mikroorganizmov: biomaso uporabljajo v bioreaktorjih kot hrano za rast bakterij

bíoresonánca -e ž ( ȋ-ȃ )
metoda naravnega zdravljenja, ki zdravi z napravo za merjenje elektromagnetnega valovanja: aparat za bioresonanco ; zdravljenje z bioresonanco / metoda bioresonance

bíorítem -tma m ( ȋ-í )
periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem ; dnevni, mesečni bioritem

biosfêra -e ž ( ȇ )
biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi: posegi v biosfero ; procesi, spremembe v biosferi ; biosfera in atmosfera

bioskóp tudi bioskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
zastar. kino , kinodvorana : Ljubljana je dobila prvi bioskop

bíostatístika -e ž ( ȋ-í )
statistika, ki se ukvarja z analizo podatkov iz živega sveta: profesorica biostatistike ; inštitut za biostatistiko

bíotéhnika -e ž ( ȋ-ẹ́ )
veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika

bíotéhniški -a -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja

bíotehnológ -a m ( ȋ-ọ̑ )
strokovnjak za biotehnologijo: biotehnologi se borijo proti virusom ; molekularni biotehnolog

bíotehnologíja -e ž ( ȋ-ȋ )
tehnologija pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov: na tridnevnem posvetu so se seznanili z novejšimi dognanji v rastlinski biotehnologiji ; razvoj biotehnologije / katedra za biotehnologijo ; laboratorij za biotehnologijo

bíotehnolóški -a -o prid. ( ȋ-ọ̑ )
nanašajoč se na biotehnologijo: biotehnološka industrija ; biotehnološko podjetje / biotehnološka revolucija

bíoterapévt -a m ( ȋ-ẹ̑ )
strokovnjak za bioterapijo: v njegovi spremljevalni ekipi je tudi bioterapevt

bíoterapíja -e ž ( ȋ-ȋ )
zdravljenje z bioenergijo: malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zmanjšali odmerek zdravil ; ukvarjati se z bioterapijo

bíoteroríst -a m ( ȋ-ȋ )
terorist, ki uporablja biološko orožje: na napad bioteroristov niso bili pripravljeni

bíoterorístičen -čna -o prid. ( ȋ-í )
nanašajoč se na bioteroriste ali bioterorizem: cilji bioterorističnih napadov ; bioteroristično orožje

bíoterorízem -zma m ( ȋ-ī )
terorizem, pri katerem se uporablja biološko orožje: boj proti bioterorizmu ; strah pred bioterorizmom

biótičen -čna -o prid. ( ọ́ )
biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji

biotín -a m ( ȋ ) farm.
vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože: biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj

biotíp -a m ( ȋ )
biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo:

bíotipologíja -e ž ( ȋ-ȋ )
veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov:

biotít -a m ( ȋ )
min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom:

biotóp -a m ( ọ̑ )
biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme

bíotrgovína -e ž ( ȋ-í )
trgovina z ekološkimi izdelki: kupuje v biotrgovinah in uporablja ekološko elektriko

biótski -a -o prid. ( ọ̑ ) biol.
nanašajoč se na življenje ali živa bitja: obstoj biotskih skupnosti
// v zvezi biotska raznovrstnost pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju: ohranjanje biotske raznovrstnosti

bíovrême -éna s ( ȋ-é ȋ-ẹ́ )
vreme glede na vpliv, ki ga ima na splošno počutje in razpoloženje ljudi, živih bitij: današnje biovreme ni naklonjeno ljudem, občutljivim na vremenske spremembe / podoba biovremena

bíovreménski -a -o prid. ( ȋ-ẹ̑ )
nanašajoč se na biovreme: opozorilo o biovremenskih vplivih na splošno počutje / biovremenska napoved

bíovŕt in bío vŕt -a m ( ȋ-ȓ ȋ-ŕ )
vrt, na katerem se prideluje samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: lastna pridelava solat, zelenjave in sadja na biovrtu

bíovrtnár in bío vrtnár -ja m ( ȋ-á )
kdor vrtnari samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: biovrtnarji pridelajo veliko zdravega in okusnega fižola

bíovrtnárjenje in bío vrtnárjenje -a s ( ȋ-á )
vrtnarjenje samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: nekatere občine spodbujajo kompostiranje organskih odpadkov in s tem biovrtnarjenje

bíoznánost -i ž ( ȋ-á )
vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: podjetja, ki tržijo bioznanost, utrjujejo svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli ; bliskovit razvoj bioznanosti

bíoživílo in bío živílo -a s ( ȋ-í )
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: prodajalna, trgovina z bioživili ; kakovost bioživil

bípartíten -tna -o prid. ( ȋ-ȋ )
nanašajoč se na dve strani; dvostranski : bipartitni dialog ; pogajanja potekajo na bipartitni ravni

bípiramída -e ž ( ȋ-ȋ )
geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida : površina bipiramide

bíplán -a m ( ȋ-ȃ )
aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik : preizkušal je starinski biplan

bípoláren -rna -o prid. ( ȋ-ȃ )
ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni tranzistor, vod ; bipolarna elektroda / bipolarni politični sistem ; bipolarni svet v času hladne vojne ; bipolarna delitev sveta, Evrope, Slovenije ; bipolarna nasprotja ; bipolarno tolmačenje problema
♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma ; psiht. bipolarna motnja duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije

bípolárnost -i ž ( ȋ-ȃ )
lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / obdobje hladne vojne je zaznamovala izrazita bipolarnost ; ideološka, politična bipolarnost ; preseganje tradicionalne slovenske bipolarnosti / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti ; pesnikova duhovna bipolarnost

bíra 1 -e ž ( í )
nav. rod. ed., star. vrsta , sorta : nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek
● star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste

bira 2
zbirka : gl. bera

birdie -ja [ bə̀rdi ] m ( ə̏ ) šport., pri golfu
udarec pod standardnim številom udarcev: pri vsaki jamici je igral napadalno in poskušal doseči birdie ; priložnost za birdie

bíren 1 -rna in bírenj -rnja m ( í )
nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)

bíren 2 -rna -o prid. ( ȋ )
bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline

birét -a m ( ẹ̑ )
trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom ; rdeči kardinalski biret

biréta -e ž ( ẹ̑ )
kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine:

birìč -íča m ( ȉ í )
1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze ; uiti biričem ; graščak je poslal biriče po kmeta ; mestni birič ; gleda kakor birič mrko, neprijazno ; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal
2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče

biríški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na biriče: biriška služba ; biriško krdelo / pij, duša biriška!

biríštvo -a s ( ȋ )
1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke
2. ekspr. nasilje , ovaduštvo : birištvo je bilo v najlepšem cvetu

bírma -e ž ( ȋ )
rel. drugi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: iti k birmi ; biti pri birmi
● vezati, star. zavezati birmo biti za botra

bírmanec -nca m ( ȋ )
rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo ; pouk za birmance
// birman človek v odnosu do svojega botra: voščit mu je prišel njegov birmanec

bírmanka -e ž ( ȋ )
rel. ženska, ki je bila birmana ali se pripravlja na birmo: belo oblečene birmanke
// birmana ženska v odnosu do svojega botra: bila je njegova birmanka

bírmanski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na birmance ali birmo: birmanski boter / birmanska obleka ; birmanska ura ura, ki jo boter da birmancu

bírmati -am dov. in nedov. ( ȋ )
rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof

bírmski -a -o prid. ( ȋ )
birmanski : birmski boter

biró -ja m ( ọ̑ )
1. navadno s prilastkom pisarna , urad , poslovalnica : arhitekturni, inženirski, prepisni, projektivni, turistični, zavarovalni biro ; izvršni, projektni biro / konstrukcijski biro tovarne ; biro za informiranje, tisk / oditi iz biroja
2. polit., zlasti v komunističnih državah vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa ; sestanek partijskega biroja

birokrácij -a m ( á )
iron. birokrat : birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija

birokracíja -e ž ( ȋ )
nav. slabš. uradniki, ki vodijo javno upravo: birokracija izvaja poostren nadzor ; pomanjkanje miz po pisarnah je ustavilo bohotenje birokracije ; skorumpiranost birokracije ; birokracija, policija in sodstvo / bruseljska, evropska birokracija ; državna, občinska birokracija / Gogoljevi opisi ruske birokracije
// formalistično, neživljenjsko poslovanje (takih) uradnikov: neučinkovita, odvečna, okostenela, pretirana, zapletena birokracija ; znajti se v kolesju birokracije / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem

birokrát -a m ( ȃ )
1. nav. slabš. uradnik, zlasti tak, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: brezdušen, tog, zdolgočasen birokrat ; nesposoben, okostenel, omejen birokrat ; podkupljivi, skorumpirani birokrati ; birokrati na ministrstvu ; birokrati in politiki / bruseljski, evropski birokrati ; državni, občinski, vladni birokrati
2. nekdaj pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom

birokrátičen -čna -o prid. ( á )
birokratski : birokratični aparat ; birokratični predpisi ; birokratičen uradnik

birokrátičnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost birokratskega: birokratičnost sodne obravnave ; birokratičnost poslovanja, postopkov

birokratizácija -e ž ( á )
nav. slabš. uvajanje birokratizma: nasprotovati birokratizaciji ; birokratizacija podjetij

birokratízem -zma m ( ī ) nav. slabš.
1. formalistično, neživljenjsko upoštevanje predpisov, zlasti pri uradnikih: brezčuten, dlakocepski, pretiran birokratizem / bruseljski, evropski birokratizem ; pravniški birokratizem
2. v socializmu sistem v javni upravi, v katerem odločajo uradniki: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic ; v urade se je vgnezdil birokratizem ; boriti se proti pojavom birokratizma ; državni birokratizem / ostanki birokratizma birokratske miselnosti

birokratizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata

birokratizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose ; ustanova se je birokratizirala

birokrátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat, sistem ; birokratski postopki, zapleti ; birokratska logika, miselnost ; birokratske organizacije ; birokratsko kolesje ; birokratsko poseganje v razvoj / birokratski obraz ; birokratski odnos do državljanov ; birokratska formalnost, natančnost, togost ; birokratska latovščina ; birokratske napake, zahteve ; birokratsko zavlačevanje

birokrátstvo -a s ( ȃ )
birokracija , birokratizem : odprava birokratstva iz uradov ; prepad med ljudstvom in birokratstvom

birotéhnika -e ž ( ẹ́ )
adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike
// tehnični pripomočki in oprema za to delo:

birsa ipd. gl. bersa ipd.

bírt -a m ( ȋ )
pog. gostilničar , krčmar : vaški birti

birtíja -e ž ( ȋ )
pog. gostilna , krčma

bís 1 medm. ( ȋ )
izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, še (enkrat): občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis

bis 2
tkanina : gl. bisus 2

bis... ali bís... in bis... prvi del zloženk ( ȋ )
kem. nanašajoč se na podvojitev atomske skupine v molekuli: bisfenol

bisága -e ž ( ā )
nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago ; beračeva, ciganska bisaga ; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži

biságar -ja m ( ȃ )
zastar. človek z bisago:

biságast -a -o prid. ( ā )
podoben bisagi: bisagasta oblika predmeta

biságica -e ž ( ā )
manjšalnica od bisaga: prišli so z bisagicami preko ramen

bíseksuálec -lca m ( ȋ-ȃ )
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: zase pravi, da je biseksualec ; biseksualci in transseksualci

bíseksuálen -lna -o prid. ( ȋ-ȃ )
nagnjen k obema spoloma: biseksualen moški

bíseksuálka -e ž ( ȋ-ȃ )
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: lezbično in gejevsko gibanje vključuje tudi področje človekovih pravic biseksualcev in biseksualk

bíseksuálnost -i ž ( ȋ-ȃ )
spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola: ljudje pogosto ne govorijo o svoji biseksualnosti

bíser -a m ( ȋ )
1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa ; iskati bisere ; bleščeči biseri ; ogrlica iz biserov ; pren., pesn. nebo je posejano z biseri ; solzni biseri ; biseri rose
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti
// biseru podoben izdelek: stekleni biseri
2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser ; biseri literature
♦ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore ; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov ; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin

bíserast -a -o prid. ( ȋ )
ki se lesketa kot biser: biseraste potne kaplje

bíserček -čka m ( ȋ )
manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov ; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček

bíseren -rna -o prid. ( ȋ )
1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit ; biserni uhani
2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki ; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk
● biserna poroka šestdesetletnica poroke
♦ tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti

biseríti se -ím se nedov. ( ī í )
knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih ; znoj se mu biseri na čelu

bíserje -a s ( ȋ )
knjiž. dragoceni kamni, biseri: biserje, zlato in srebro se je lesketalo ; ogrlica iz biserja ; pren. biserje deževnih kapljic

bíserka -e ž ( ȋ )
zool. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem; pegat

bísernat -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na biser: bisernat okvir / bisernat lesk ogrlice

bísernica -e ž ( ȋ )
1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica ; školjka bisernica
// biserovina : gumbi iz bisernice
2. glasb. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico
♦ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens ; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu

bíserničen -čna -o ( ȋ )
pridevnik od bisernica: bisernična lupina

bísernik -a m ( ȋ )
um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami
♦ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis

bisernína -e ž ( ī )
1. biserno okrasje: okrasiti z dragimi kamni in bisernino
2. biserovina : nož z bisernino v ročaju

bísernomátičen -čna -o prid. ( ȋ-ā )
nanašajoč se na biserno matico: bisernomatični gumbi

bísernost -i ž ( ȋ )
knjiž. lastnost, značilnost bisernega: bisernost barve / žametnost in bisernost glasu

biseromášnik -a m ( ȃ )
rel. duhovnik, ki je dosegel šestdeset let mašništva:

biserovína -e ž ( í )
notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine ; omara z vložki iz biserovine

biserovínast -a -o prid. ( í )
ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi ; nožiček z biserovinastim ročajem
// ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni

biskvít -a m ( ȋ )
luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja

biskvíten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo

bismarckovski -a -o [ bísmarkou̯ski ] prid. ( ȋ )
tak kot pri Bismarcku: ta politik ima bismarckovski nastop

bismut ipd. gl. bizmut ipd.

bísovnica -e ž ( ȋ )
zool. žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus:

bístahor medm. ( ȋ )
klic konju na levo!: hijo, bistahor

bíster -tra -o prid. , bístrejši in bistrêjši ( í ī )
1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina ; voda v potoku je bistra in mrzla ; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec ; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
3. hiter , uren 2 , živahen : bistri potoki ; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati ; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila

bístrc -a m ( ȋ )
1. bistroumnež : mož se ima za bistrca ; to ti je pravi bistrc
2. star. bistroumnost : hotel je preizkusiti njegov bistrc ; bistrc duha

bistrênje -a s ( é )
glagolnik od bistriti:

bístrica -e ž ( ī ) knjiž.
1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela
2. zastar. prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice

bistrína -e ž ( í )
1. hitro in pravilno mišljenje: sedaj je treba zbranosti in bistrine ; v bistrini mu ni kos / njegov obraz ni razodeval posebne bistrine bistroumnosti / odlikuje ga nenavadna bistrina duha prodornost
2. knjiž. prozornost , čistost : bistrina zelene Soče / v jutranji bistrini je šel na pot

bistrítev -tve ž ( ȋ )
glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma

bistríti -ím nedov. , bistrèn ( ī í )
razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave
// delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja ; pojmi se bistrijo
● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja

bistró -ja m ( ọ̑ )
zlasti v francoskem okolju manjša, preprosta restavracija: povabil ga je na večerjo v bistro

bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. ( ȁ á; ȃ )
ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav

bistroglávec -vca m ( ȃ )
ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec

bistroglávost -i ž ( ā )
lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila

bistrogléd -a -o prid. ( ẹ̑ ẹ̄ )
ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar ; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen

bistrogléden -dna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
zastar. bistrogled

bistroglédnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost

bistroók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb
// ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle

bístrost -i ž ( í )
lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost

bistrôta -e ž ( ó )
zastar. bistrina : pokazal je izredno bistroto uma

bistroúmen -mna -o prid. , bistroúmnejši ( ú ū )
ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož ; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način ; bistroumna opomba

bistroúmiti -im nedov. ( ū ȗ )
knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti

bistroúmje -a s ( ȗ )
knjiž. bistroumnost : za to ni treba posebnega bistroumja ; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev

bistroúmnež -a m ( ȗ )
ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža

bistroúmnica -e ž ( ȗ )
bistroumna ženska:

bistroúmnost -i ž ( ú )
sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost ; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre

bistrovíd -a -o prid. ( ȋ ī )
knjiž. bistroumen , bistroviden : dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro

bistrovídec -dca m ( ȋ )
kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?

bistrovíden -dna -o prid. ( í ī )
ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož

bistrovídnost -i ž ( í )
lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov

bístven -a -o prid. , bístvenejši ( ȋ )
nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti ; dotakniti se bistvenega problema šolstva ; bistveni znaki bolezni ; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika ; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo ; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših

bístvenost -i ž ( ȋ )
knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo : iskanje nacionalne bistvenosti ; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice ; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvari
♦ filoz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo

bístvo -a s ( ȋ )
kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo ; poseči v bistvo stvari ; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije ; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je
// knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici ; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva ; to ni v našem bistvu
● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko

bistvogléden -dna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
filoz. ki opazuje bistvo pojavov: bistvogledna metoda

bísulfát -a m ( ȋ-ȃ )
kem. kisla sol žveplove kisline; hidrogensulfat

bísulfít -a m ( ȋ-ȋ )
kem. kisla sol žveplaste kisline; hidrogensulfit

bísus 1 -a m ( ȋ )
zool. izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti:

bísus 2 tudi bís -a m ( ȋ )
pri starih narodih fina lanena tkanina: oblačila iz bisusa in svile

biškót -a m ( ọ̑ )
piškot : grizljati biškot

bít 1 -a m ( ȋ )
rač. najmanjši, nedeljivi del informacije v binarnem sistemu: celica računalnika s štiriindvajsetimi biti

bít 2 -i ž ( ȋ ) knjiž.
1. bistvo , vsebina , narava : prodreti v ustvarjalno bit ; pačiti, spremeniti pravo bit ; tako dejanje ne bi ustrezalo njegovi biti
2. eksistenca , obstoj , obstajanje : Kant je pripisoval prostoru samostojno bit ; razmišljal je o svoji biti in nebiti
♦ filoz. bit kar opredeljuje kaj, da je ; soc. družbena bit

bítek -tka m ( ȋ )
zastar. eksistenca , bivanje : človekov bitek na zemlji ; duhovni bitek ; boj za bitek / posameznikov bitek in žitek

bitels ipd. gl. beatles ipd.

bíten 1 -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bit 1 : nakup 64-bitnega procesorja ; 32-bitna programska oprema
// v zvezi bitna slika slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis, obdelava, tiskanje bitnih slik

bíten 2 -tna -o prid. ( ī )
nanašajoč se na bit 2 : bitna osnova zavesti ; bitna pravica narodne manjšine / med obema variantama obstajajo bitni razločki bistveni ; za obstoj rastline bitne snovi

bíter -tra m ( ī )
gastr. alkoholna pijača z okusom po grenkih zeliščih: piti biter

bitev gl. bitva

bíti 1 bíjem nedov. , 3. mn. stil. bijó; bìl ( í ȋ )
1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna ; plešoče noge bijejo ob tla ; debele kaplje so mu bile v lice ; veter jim bije v obraz ; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem ; pren. luč bije v oči ; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi ; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca ; togotno biti okoli sebe
2. dajati komu udarce: bije in udriha ; biti do krvi ; biti po glavi ; bije ga kot živino ; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko ; biti boj s sovražnikom ; bitke se bijejo ; pren. biti hude duševne boje
3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije ; preh. njihova ura bije tudi četrti ; ura kaže tri in bije dve ; pol bije ; nar. ura je bila osmo osem ; brezoseb. deset je bilo ; pravkar bije pet
4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije ; srce bije divje, hitro ; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona ; brezoseb. plat zvona je bilo ; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati , tolči : biti na cimbale ; biti v boben
6. knjiž. širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad ; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag ; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen ; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo ; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori ; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva ; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti ; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj ; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma ; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti ; biti (si) takt s palico dajati (si) takt ; star. otroci bijejo žogo igrajo nogomet ; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje ; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno ; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili ; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici

bíti 2 sem [ səm ] nedov. , si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd. ; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd. ; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso ( ī bọ̑m bọ̄dem nísem )
I. v osebni rabi
1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo ; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo ; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo ; hiša je sredi polja stoji ; drva so na dvorišču ; v vsakem človeku je kaj dobrega ; v knjigi so napake ; v vodi je kisik ; za gozdom je travnik leži, se razprostira ; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma ; biti na vrtu ; čez teden sem v mestu živim, bivam ; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je ; biti pri pouku ; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna ; v Kamniku je bil semenj ; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila ; to je bilo lani
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s pregibno besedo: mož je poštenjak ; prijatelj je učitelj ; otrok je bolan, nadarjen ; pšenica še ni zrela ; knjiga je moja ; klobuk je očetov ; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto ; njegov načrt je bil, da bi napadli ; on je odgovoren za tovariše ; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje ; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak ; hiša je naprodaj ; obleka mu bo prav ; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
c) s predložno zvezo: meso je brez kosti ; čevlji so od blata ; rana je od noža ; biti pri zavesti ; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju ; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza ; vse bo še v redu se bo uredilo ; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo ; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga , brez težav ; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo ; biti ob službo izgubiti jo , ob dobro ime ; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje ; biti v dvomih ; biti v skrbeh, v strahu za koga ; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame
č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let ; on je vesele narave ; mož je srednje postave ; biti kmečkega rodu ; soseda je slabega zdravja ; publ. stvar je velikega pomena ; mnenja smo, da se motiš
d) s primerjavo: nebo je kakor oprano ; fant ni, kakor bi moral biti ; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri ; ena in ena je dve ; evro je sto centov ; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
II.
v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni ; jutri ne bo šole ; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo ; zelo jo je bilo groza ; mater je strah ; z njim je slabo ; star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo
c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi ; kupcev je bilo dosti ; denarja je le malo ; ali je kaj novega ; pet jih je bilo ; vsi, kar jih je, so pripravljeni
č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje ; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti ; všeč mi je, če ostaneš doma ; znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi
e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je ; otroka mu ni bilo mar ; skoraj bo poldne ; na Bledu je bilo lepo ; slabó ji je bilo ; škoda ga je ; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
III.
v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo ; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas , ni bilo časa za pogajanje dovolj časa ; zdaj ni govor o premirju se ne govori ; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
IV.
eliptično navadno za poživitev pripovedi
a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je ; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi ; vsak en kozarček ga bova ; kaj bomo pa zdaj?
b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana ; fant je s Primorskega doma ; ti čevlji so za v dež primerni, dobri ; fant ni za šolo sposoben ; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti ; kakor je slišati, dobimo nov zakon ; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče ; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati ; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
V.
kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal ; bi delal, bi bil delal ; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti ; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi ; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo ; obleka je bila sto evrov je stala ; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč ; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč ; prav mu je zasluži, da se mu tako godi ; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten ; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno ; zakon je za vse velja ; biti na glasu biti znan, sloveti ; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res ; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen ; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje ; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je ; otrok je po očetu ima njegove lastnosti ; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj ; biti pri sebi zavedati se; biti krepek ; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere ; fant je sam zase ne mara za družbo ; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo ; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom 1 , bil 2 , bi , bodi 2

bitijce gl. bitjece

bítje 1 -a s ( í )
glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure ; bitje srca, žil

bítje 2 -a s ( ī )
1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti ; človeško bitje ; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek
2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo ; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
3. knjiž. eksistenca , bivanje , življenje : mlad človek se veseli svojega bitja ; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ biol. enocelično bitje ; rel. najvišje bitje Bog

bítjece in bítijce -a [ prva oblika bitjəce ] s ( ī )
manjšalnica od bitje 2 : majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece

bítka -e ž ( ȋ )
1. vojaški spopad: bitka se vname ; izgubiti, sprejeti bitko ; letalska, pomorska bitka ; bitka za most / ekspr. dečki uprizarjajo prave bitke s kepami ; pren. govorniške bitke v parlamentu ; ostra politična bitka
♦ zgod. bitka narodov bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu
2. s prilastkom intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena: gospodarska bitka ; v socializmu zaključna bitka za izpolnitev letnega plana
● mati je izgubila bitko z otroki v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala

bitnik ipd. gl. beatnik ipd.

bítnost -i ž ( ī )
knjiž. bistvo , vsebina , narava : na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega
// eksistenca , obstoj , obstajanje : bitnost sveta ; nagon po obrambi lastne bitnosti

bítnosten -tna -o prid. ( ī )
nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje

bitúmen -mna tudi -a m ( ú )
zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen ; obliti zid z bitumnom / naravni bitumen zemeljska smola

bitúmenski -a -o [ tudi bitumənski ] prid. ( ú )
nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa ; bitumenski premaz / bitumenski izdelki

bituminizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
grad. prepajati ali premazovati z bitumnom: bituminizirati lepenko

bituminózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog ; bituminozni skrilavci

bítva -e tudi bítev -tve ž ( ȋ )
star. bitka : bitva se vname ; krvava bitva

bivák tudi bívak -a m ( á; ȋ )
alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak ; snežni, stalni bivak ; bivak v steni
// bivakiranje : bivak v skalah je naporen ; v prid. rabi: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje

bivakíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje

bivakírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni

biválen -lna -o prid. ( ȃ )
namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor ; bivalna kuhinja / bivalni standard

bivalíšče -a s ( í )
kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče ; biti brez stalnega bivališča ; začasno bivališče
♦ pravn. obtoženec je neznanega bivališča
// knjiž. dom , stanovanje : zelo si je želel mirnega bivališča ; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo

bivalíški -a -o ( ȋ )
pridevnik od bivališče: bivališki kraj

biválnica -e ž ( ȃ )
knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba : imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica ; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico
♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge

biválnik -a m ( ȃ )
premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem

bívanje -a s ( í )
glagolnik od bivati:
a) podaljšati svoje bivanje v mestu ; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli ; dolgoletno bivanje v tujini ; kraj bivanja neznan
b) minljivost človeškega bivanja ; pojem bivanja ; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje
c) njegovo bivanje sveta

bívanjski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori ; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti

bívati -am nedov. ( í )
1. prebivati , stanovati , živeti : moj prijatelj je bival v isti hiši ; bivati na deželi
2. eksistirati , biti 2 , obstajati 1 : prepričan sem, da ta sreča v resnici biva
3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost

bívol -a m ( ȋ )
divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola ; čreda bivolov ; močen je ko bivol
♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus

bívolar -ja m ( ȋ )
pastir bivolov:

bívolica -e ž ( ȋ )
samica bivola: molsti bivolico

bívolji -a -e prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom

bivolovína -e ž ( í )
bivolje meso: trda bivolovina
// bivolja koža:

bívolski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bivole: bivolska vprega / ekspr. njegov bivolski tilnik

bívši -a -e prid. ( ȋ )
ki je bil v preteklosti, nekdanji: bivši predsednik vlade ; bivši trgovec ; bivša francoska kolonija

bízam -a m ( ȋ )
1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam
2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus : diši po bizamu ; v prid. rabi: bizam plašč

bizantínec -nca m ( ȋ )
1. slabš. klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec
2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev

bizantinístika -e ž ( í )
veda o bizantinski zgodovini in kulturi: zastopniki bizantinistike

bizantinízem -zma m ( ī )
1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: bizantinizem je bil njegovi naravi zoprn
2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti:

bizantínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Bizantince ali Bizanc: bizantinsko cesarstvo / cerkev v bizantinskem slogu ; bizantinska umetnost
♦ rel. bizantinski križ križ z eno daljšo prečnico in dvema krajšima
// slabš. klečeplazen , hinavski : zoprn tip bizantinskega človeka

bizantínstvo -a s ( ȋ )
1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: boriti se proti bizantinstvu
2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti: pozna antika prehaja v bizantinstvo

bizantológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za bizantologijo: kongres bizantologov

bizantologíja -e ž ( ȋ )
veda o bizantinski zgodovini in kulturi: razvoj bizantologije

bizáren -rna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi posebnosti; nenavaden , čuden : bizarne domislice ; bizarne forme v arhitekturi ; njegove knjige so polne bizarnih idej / bizarni prividi duševnih bolnikov

bizárnost -i ž ( ȃ )
knjiž. nenavadnost , posebnost , čudnost : v formi išče bizarnost ; eksotičnost in orientalska bizarnost ; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti

bizéljčan -a m ( ẹ̑ )
vino z Bizeljskega: kozarec pristnega bizeljčana

bizéljec -jca m ( ẹ̑ )
zastar. bizeljčan

bízgec -a [ bizgəc ] m ( ȋ )
ekspr. nekoliko omejen človek: tak bizgec me že ne bo učil ; takih nediscipliniranih bizgecev ne maramo / o ti bizgec ti

bízmut tudi bísmut -a m ( ȋ )
kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi:

bízmutov tudi bísmutov -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bizmut: bizmutove spojine / bizmutove rude

bíznis tudi business -a [ bíznis ] m ( ȋ )
poslovna dejavnost, ki prinaša dobiček: podjetnik, tovarnar se razume na biznis / dober biznis / slabš. celo ljubezen in smrt so spremenili v biznis

bíznismen -a m ( ȋ ) pog.
poslovni človek; poslovnež : v vrhunskem nogometu so igralci tudi biznismeni

bízniški -a -o prid. ( ȋ )
slabš. nanašajoč se na biznis: bizniški instinkt

bízon -a m ( ȋ )
severnoameriško divje govedo z močnim oprsjem: čreda bizonov

bižuteríja -e ž ( ȋ )
drobno, navadno ceneno okrasje, nakit: velika izbira bižuterije
// trgovina s takim nakitom:

blá medm. ( ȃ )
1. izraža zavrnitev, omalovaževanje povedanega: bla, bla, ne verjamem ti
2. izraža govorjenje, zlasti vsebinsko prazno: mi smo delali, on pa samo bla bla

blág -a -o prid. , blážji ( ȃ ā )
1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša ; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
2. knjiž. nežen , mil , prijeten : slišati je bilo blage akorde ; njen blagi glas ; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag ; pihal je blag vetrič ; blagi vonj zemlje ; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo ; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici

blagajána -e ž ( ȃ )
nar. Blagajev volčin:

Blagájev -a -o prid. ( ȃ )
bot., v zvezi Blagajev volčin in blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin

blagájevka -e ž ( ȃ )
bot. Blagajev volčin:

blagájka -e ž ( ȃ )
bot. Blagajev volčin:

blagájna -e ž ( ȃ )
1. zavarovana omarica za shranjevanje denarja: odpreti blagajno ; izropati blagajno ; spraviti denar v blagajno ; železna blagajna / registrska blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov
2. prostor za poslovanje z denarjem: izplačali vam bodo v blagajni / sendvič plačate pri blagajni / vstopnice dobite pri dnevni blagajni ; potniška blagajna na postaji
3. denarna sredstva, zbrana za določene namene: ta denar bomo dali v skupno blagajno ; sindikalna blagajna / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje / državna blagajna država kot lastnik premoženja

blagájnica -e ž ( ȃ ) zastar.
1. blagajna : odpreti blagajnico ; železna blagajnica / popotniki so stali pred blagajnico / premoženje je zapadlo državni blagajnici
2. ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajničarka : sprejela je funkcijo blagajnice

blagájničar -ja m ( ȃ )
zastar. blagajnik : blagajničar mu je izplačal denar / blagajničar društva

blagájničarka -e ž ( ȃ )
uslužbenka, ki vodi blagajniške posle: zdaj je blagajničarka v bifeju ; zaposlena je kot blagajničarka
// ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: društvene seje naj se udeleži tudi blagajničarka

blagájnik -a m ( ȃ )
uslužbenec, ki vodi blagajniške posle: blagajnik podjetja ; razpisano je mesto blagajnika
// kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: poročilo tajnika in blagajnika

blagájniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika ; blagajniški prejemek ; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni

blagájništvo -a s ( ȃ )
blagajniški posli: opravljanje blagajništva

blagínja -e ž ( í )
obilje materialnih dobrin: skrbeti za blaginjo ljudstva ; živeti v blaginji ; socialna, splošna blaginja

blagó -á s , mn. blága s in blagôvi m ( ọ̑ ) nav. ed.
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago ; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago ; izvozno blago ; blago za široko potrošnjo ; velika izbira, ponudba blaga ; povpraševanje po blagu ; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem ; pren. popevka je konjunkturno blago
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka ; izdelovati, tkati, urezati blago ; črtasto, enobarvno blago ; volneno blago ; dekorativno, pohištveno blago ; letni blagovi ; modna blaga ; blago iz umetnih vlaken ; blago na metre ; blago za moške obleke ; blago z napako ; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka , se seka trga po pregibih ; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
3. star. premoženje , imetje : ne mara za posvetno blago ; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje , nima cene se prodaja po zelo nizki ceni ; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture ; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo ; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo ; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi ; trg. kosovno blago blago na kose ; razsuto blago nepakirano

blago... prvi del zloženk
nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln ; blagodaren

blagobít -i ž ( ȋ )
zastar. blaginja , blagor : skrbeti za blagobit naroda ; duševna blagobit

blagočúten -tna -o prid. ( ū )
zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož

blagočútje -a s ( ȗ )
zastar. ugodje , zadovoljstvo : prizor ga navdaja z blagočutjem

blagodár -a m ( ȃ )
zastar. sreča , blagoslov : ta dež je bil pravi blagodar za polje
// miloščina : dati beraču blagodar

blagodáren -rna -o prid. ( á ā )
star. dobrotljiv , radodaren : bila je blagodarna žena
// blagodejen , dobrodejen : blagodarni vpliv vzgoje

blagodát -i ž ( ȃ )
knjiž. sreča , blagoslov : dež je prava blagodat za polje ; zdravje je največja blagodat za človeka
// nav. mn. dobrina , korist 2 : uživati blagodati miru ; ti kraji so deležni vseh blagodati morskega podnebja

blagodáten -tna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca

blagodêjen -jna -o prid. ( ē ȇ )
knjiž. ki blago, ugodno deluje: zajel ga je blagodejen spanec ; blagodejna tišina / blagodejen dež ; blagodejni sončni žarki

blagodêjnost -i ž ( ē )
knjiž. lastnost, značilnost blagodejnega: blagodejnost tišine

blagodúh 1 -a m ( ȗ )
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les 1 :

blagodúh 2 -a -o prid. ( ȗ ū )
zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje

blagodúšen -šna -o prid. ( ū ȗ )
zastar. ki je blage duše; plemenit , blag : blagodušna žena ; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz

blagodúšje -a s ( ȗ )
zastar. plemenitost , blagost : hvaliti slovansko blagodušje

blagodúšnost -i ž ( ū )
zastar. plemenitost , blagost : čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti ; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal

blagoglásen -sna -o prid. ( ā )
ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki ; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči ; blagoglasna beseda ; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano

blagoglásje -a s ( ȃ )
ubranost glasov: pesnik skrbi za besedno blagoglasje

blagoglásnost -i ž ( ā )
lastnost, značilnost blagoglasnega: blagoglasnost tonov

blagohôten -tna -o prid. ( ó ō )
ki ima blage, dobre namene: bil mu je blagohoten mentor / blagohoten nasvet ; pozdraviti z blagohotnim smehljajem ; blagohotne besede

blagohôtnost -i ž ( ó )
lastnost blagohotnega človeka: z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša / blagohotnost nasveta

blagomíl -a -o prid. ( ȋ ī )
zastar. blag , mil : blagomila žena

blagomílje -a s ( ȋ )
zastar. blagost , milina

blagomíseln -a -o [ blagomisələn in blagomisəln ] prid. ( ȋ )
zastar. blag , mil : blagomiselni in pravični ljudje

blagomíselnost -i [ blagomisəlnost ] ž ( ȋ )
zastar. blagost , milina

blagonaklónjen -a -o prid. ( ọ́ )
star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju

blagonaklónjenost -i ž ( ọ́ )
star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih

blagonôsen -sna -o prid. ( ó ō )
zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen : ti posli so zelo blagonosni
// koristen , dobrodejen : blagonosni vpliv ; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki

blagonráven -vna -o prid. ( á ā )
zastar. ki je blage, poštene nravi: krepostna in blagonravna dama

blagonrávje -a s ( ȃ )
zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal

blagonrávnost -i ž ( á )
zastar. lastnost blagega, poštenega človeka: bil je znan po blagonravnosti

blagopokójen -jna -o prid. ( ọ̄ )
spoštljivo pokojni : naš blagopokojni ded

blagopokójnica -e ž ( ọ̑ )
v osmrtnicah pokojnica : hvala vsem, ki so blagopokojnico spremili na zadnji poti

blagopokójnik -a m ( ọ̑ )
v osmrtnicah pokojnik : pogreb blagopokojnika bo v torek

blágor -gra m ( ȃ )
1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine ; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor
// nav. mn., star. dobrina : zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa
2. ed., zastar. sreča , blagoslov : nad hišo počiva blagor nebes / lov. žarg. lovski blagor uspešen lov, obilen plen
3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav ; blagor mu, da ni poznal naših težav ; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit ; blagor, trikrat blagor mu ; star.: blagor se ti ; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil
♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka

blagoróden -dna -o prid. ( ọ̄ )
star. ki je plemiškega rodu: blagorodna gospoda
// v vljudnostnem nagovoru spoštovan , cenjen : blagorodni gospod! blagorodna gospodična!

blagoródje -a s ( ọ̑ )
star., vljudnostni nagovor spoštovani , cenjeni : veliko čast ste mi napravili, blagorodje ; Vaše blagorodje!

blagoródnost -i ž ( ọ̄ )
zastar. plemenitost : ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti

blagoslávljati -am nedov. ( á )
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto
2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin

blagoslòv -ôva m ( ȍ ō )
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov ; dvigniti roke k blagoslovu ; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov ; klicati blagoslov na polje srečo, obilje ; občutiti blagoslov dela ; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
● vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje , potrditev : dati blagoslov za kaj
♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom

blagoslôven -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na blagoslov 1: blagoslovne molitve / procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju

blagoslovítev -tve ž ( ȋ )
glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele

blagoslovíti -ím dov. , blagoslôvil ( ī í )
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji ; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok

blagoslovljênec -nca m ( é )
blagoslovljen človek:

blagoslovljênje -a s ( é )
glagolnik od blagosloviti: blagoslovljenje oljk

blagosŕčen -čna -o prid. ( ȓ )
knjiž. ki je blagega, dobrega srca: blagosrčna mati

blagosŕčnost -i ž ( ȓ )
knjiž. lastnost blagosrčnega človeka: ganila ga je prijateljeva blagosrčnost

blágost -i ž ( ā )
1. knjiž. dobrosrčnost , milina : iz njenih oči gleda blagost
2. zastar. sreča , blaginja : želim vam vso blagost ; skrbeti za javno blagost

blagostánje -a s ( ȃ )
obilje materialnih dobrin: doseči večje blagostanje ; truditi se za blagostanje prebivalstva ; živeti v sreči in blagostanju / zastar. dušno in telesno blagostanje blaginja, blagor

blagôta -e ž ( ó )
knjiž. blagost , dobrota

blagôten -tna -o prid. ( ó )
knjiž. ki vsebuje, izraža blagost, dobroto: gojiti blagotne želje / blagotna jesen

blagotvóren -rna -o prid. ( ọ̄ )
zastar. blagodejen , dobrodejen : njegove besede so imele blagotvoren vpliv

blagougódje -a s ( ọ̑ )
zastar. ugodje , zadovoljstvo : vzklikati od blagougodja

blagôven -vna -o prid. ( ō )
nanašajoč se na blago:
a) blagovni seznam ; reguliranje blagovnih cen ; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo ; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati ; mednarodna blagovna menjava ; drobna blagovna proizvodnja / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti
♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi ; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago ; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče ; blagovno-denarni odnosi
b) blagovni vzorci za novo modno sezono

blagovést -i ž ( ẹ̑ )
knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo: razširila se je blagovest o bližajoči se svobodi / prinesel je blagovest vsem revnim
// vznes. krščanska vera: nosilca blagovesti Ciril in Metod

blagovéstje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. blagovest : blagovestje resnice in ljubezni / oznanjati poganom blagovestje

blagovéstnik -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž. prvi oznanjevalec krščanstva; apostol : slovanska blagovestnika Ciril in Metod
2. vznes., s prilastkom goreč glasnik ideje: blagovestnik miru

blagovít -a -o prid. ( ȋ )
star. ki prinaša blaginjo, blagor: blagovite socialne reforme / urejeno in blagovito življenje

blagovítost -i ž ( ȋ )
star. blaginja , blagostanje : njegova blagovitost je rasla iz leta v leto
// blaženost , sreča : spokojna blagovitost

blagôvnica 1 -e ž ( ȏ )
velika trgovina, razdeljena na specializirane oddelke: to lahko kupiš v vsaki povprečno založeni blagovnici

blagovníca 2 -e ž ( í )
nar. edina hči, ki podeduje vse premoženje: ukazovala je ona, edinka, blagovnica, ki je bila podedovala čvrsto kmetijo (J. Pahor)

blagôvnost -i ž ( ō )
ekon. značilnost blagovnega gospodarstva: povečati blagovnost kmetijstva ; blagovnost proizvodnje je v današnjem času nujnost ; visoka stopnja blagovnosti

blagovóliti -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. ( ọ́ ọ̑; ī ọ́ )
star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik

blagovóljen -jna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
zastar. blagohoten , dobrohoten : blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet

blagovóljnost -i ž ( ọ́ )
zastar. blagohotnost , dobrohotnost : že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost

blagoznánstvo -a s ( ȃ )
nauk o surovinah in njihovi predelavi: blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga / tretjo uro je na urniku blagoznanstvo

blagozvóčen -čna -o prid. ( ọ̄ ọ̑ )
knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom ; blagozvočne melodije

blagozvóčje -a s ( ọ̑ )
knjiž. ubranost zvokov: blagozvočje v skladbi

blagozvóčnost -i ž ( ọ̄ )
knjiž. lastnost, značilnost blagozvočnega: blagozvočnost njegove govorice

blagrovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke

blagrováti -újem nedov. ( á ȗ )
1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina ; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom
2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal

blágva -e ž ( ȃ )
užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; karželj : zaščitena blagva

blamáža -e ž ( ȃ )
ekspr. sramota, osmešenje zaradi neuspeha: doživeti blamažo ; predstava se je končala z veliko blamažo
// zelo neprijeten položaj: spravila ga je v hudo blamažo

blamírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
nav. ekspr. osramotiti , osmešiti : blamiral me je pred šefom ; pri izpitu se bo blamiral
// spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi

blánja -e ž ( á )
nar. deska : miza, zbita iz blanj ; jelševe blanje

blankét -a m ( ẹ̑ )
neizpolnjena tiskovina, golica: izpolniti blanket ; čekovni, menični blanket

blankéten -tna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od blanket: blanketna menica

blankíst -a m ( ȋ )
pristaš blankizma:

blankízem -zma m ( ī )
nauk francoskega utopističnega komunista Blanquija:

blánkvêrz -a m ( ȃ-ȇ )
lit. peterostopni jambski verz brez rime: pesnitev v blankverzih

blanšírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo
2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje

blasfémičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na blasfemijo, bogokleten: blasfemične besede ; pren. nastopal je s skoraj blasfemično predrznostjo

blasfemíja -e ž ( ȋ )
sramotenje boga, bogokletje: v njegovi dekadenčni motiviki ni blasfemije ; pren. beseda ljubezen je v njegovih ustih skoraj blasfemija

blástogenéza -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
biol. začetni razvoj zarodka:

blastóm -a m ( ọ̑ )
med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: benigni, maligni blastom

blastomêra -e ž ( ȇ )
nav. mn., biol. celica, ki nastane z brazdanjem jajčeca:

blástula -e ž ( ȃ )
biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic:

blátarica -e ž ( ȃ )
trda krtača za čiščenje obutve:

blátast -a -o prid. ( á )
1. poln blata: blatasta struga
2. po barvi podoben blatu: blatasta barva vode

bláten -tna -o prid. ( ā ȃ )
pokrit z blatom: blatna cesta ; ležali so na blatnih tleh / blatne ravninske vasi
♦ med. blatna kopel kopel iz (zdravilnega) blata
// umazan od blata: obut je bil v blatne čevlje ; do gležnjev blatne noge ; ekspr. ves sem blaten / blatna reka kalna, motna

blátenje -a s ( á )
glagolnik od blatiti: surovo blatenje političnih nasprotnikov

blatíšče -a s ( í )
agr. del hleva, kjer se živali iztrebljajo: stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče

blátiti -im nedov. ( á ā )
1. jemati komu ugled, sramotiti: blatiti njegovo pošteno ime ; blatiti ugled države ; javno ga je blatil
2. star. mazati z blatom: blatiti hišni prag

blátnast -a -o prid. ( ā )
blatast : blatnasta dolina

blátnat -a -o prid. ( ȃ )
blaten : oprati blatnato sadje

blátnica -e ž ( ȃ )
zastar. blatna voda: blatnica lije skozi reže desk
♦ bot. rastlina z lopatičastimi pritličnimi listi, ki raste na blatnih tleh, Limosella aquatica

blátnik -a m ( ȃ )
ščitnik nad kolesom za prestrezanje blata: moje kolo ima že obtolčene blatnike ; avtomobil je z zadnjim blatnikom oplazil otroka
♦ bot. lokvanju podobna vodna rastlina z rumenimi cveti, Nuphar luteum

bláto -a s ( á )
1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev ; gaziti blato ; noge se jim vdirajo v mehko blato ; oškropiti z blatom ; cestno blato ; mastno blato ; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo ; bolnik težko iztreblja blato ; pregledati blato ; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
3. tudi mn., nar. močvirje : izsuševanje Kobariškega blata ; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja ; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi ; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo ; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli

blázen -zna -o prid. , bláznejši ( á ā )
1. duševno bolan, moten: strelski pohod blaznega morilca ; biti blazen / versko blazen / pretresel me je njegov blazni smeh ; gara kot blazen na vso moč
// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti ; to je blazna misel ; blazno početje / ideje, načrti blaznega znanstvenika
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti
3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazni napori ; blazen strah pred kaznijo ; blazna jeza / blazni uspehi, zaslužki ; blazne cene ; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo ; imel je blazno srečo

blazer -ja [ blêjzer tudi blézer ] m ( ȇ; ẹ̑ )
obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder: gojenci iz kolidžev z enobarvnimi blazerji / k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer

blazína -e ž ( í )
1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine ; posedati po blazinah ; mehka blazina ; gumijasta, pernata blazina ; prevleke za blazine ; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem ; napihniti ležalno blazino ; vzglavna blazina za pod glavo ; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom
● mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno
2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe ; cele blazine vresja
3. v zvezi varnostna ali zračna blazina napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec:
♦ grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh ; šport. telovadna blazina ; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse

blazínast -a -o prid. ( í )
1. obložen z mehko podlogo; oblazinjen : široki blazinasti sedeži ; blazinasta klop
2. podoben blazini: blazinast mah ; roke, blazinaste od zamaščenosti
♦ bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj

blazínica -e ž ( í )
manjšalnica od blazina:
a) dati pod glavo blazinico ; žametna blazinica / blazinica za igle ; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom
b) blazinica mahu ; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah ; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov

blazíničast -a -o prid. ( í )
podoben blazinici: njeni blaziničasti prsti

blazíniti -im nedov. ( í ȋ )
oblagati z mehko podlogo: blaziniti stole

blazinják -a m ( á )
star. zofa , divan 1 : sesti na blazinjak ; ležati, spati na blazinjaku

blazínjenje -a s ( ī )
glagolnik od blaziniti: blazinjenje pohištva

blazínka -e ž ( ȋ )
les. podloga iz trdega lesa:

blazíran -a -o prid. ( ȋ )
ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat ; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi ; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija

blazíranec -nca m ( ȋ )
ekspr. blaziran človek: sodobni kulturni blaziranci ; meščanski blaziranec

blazíranka -e ž ( ȋ )
ekspr. blazirana ženska:

blazíranost -i ž ( ȋ )
ekspr. lastnost blaziranega človeka: prizadel ga je očitek blaziranosti

blaznênje -a s ( é )
glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk

blaznéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja ; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno ; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo

bláznež -a m ( ȃ )
duševno bolan, moten človek: napadel jih je pobesneli blaznež ; nesrečni blazneži ; planil je kot blaznež / verski blaznež

bláznica -e ž ( ȃ )
1. zastar. bolnišnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico
2. ekspr. zmeda , nered : pri nas je prava blaznica
3. zastar. duševno bolna ženska:

bláznik -a m ( ȃ )
knjiž. blaznež : bolna domišljija blaznikov ; kakor blaznik je divjal za menoj

blázniti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet ; ne blazni ga s praznimi obljubami

blaznív -a -o prid. ( ī í )
knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj

blaznívost -i ž ( í )
knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti ; to vodi v blaznivost

bláznost -i ž ( á )
duševna bolezen: neozdravljiva blaznost ; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost
// ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš
● do blaznosti razdražen zelo

blážec -žca m ( ȃ )
bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed

blážen -a -o prid. ( ȃ )
1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir
2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost ; blažene, ve materine roke
3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij

bláženec -nca m ( ȃ )
zastar. svetnik 2 , blaženi : nebeški blaženci

bláženost -i ž ( ȃ )
ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost ; kar žarela je od blaženosti ; to je zanj višek blaženosti
// rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost

bláženstvo -a s ( ȃ )
star. blaženost : občutiti blaženstvo ; srce mu prekipeva od blaženstva ; višek blaženstva / nebeško blaženstvo

blážev -a -o prid. ( ȃ )
pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: ta zdravila so blažev žegen

blažílec -lca [ tudi blažiu̯ca ] m ( ȋ )
1. kar kaj lajša, omiljuje: učinkoviti blažilci stresa ; delovati kot naravni blažilec bolečine, vnetja / socialni in drugi pomembni blažilci krize / znani politik nastopa kot blažilec napetosti med narodoma
2. teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik : hidravlični, teleskopski blažilec ; blažilec sunkov, tresljajev, udarcev

blažílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki lajša, omiljuje: blažilna sredstva ; učinek zdravila je blažilen / blažilna samota

blažílnik -a m ( ȋ )
teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja: hidravlični, plinski, teleskopski blažilniki ; popolnoma nastavljiv blažilnik ; vzmeti sredinskega, zadnjega blažilnika ; nadzor delovanja blažilnikov / blažilnik tresljajev, udarcev

blažílo -a s ( í )
sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo ; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce

blažítev -tve ž ( ȋ )
glagolnik od blažiti: blažitev bolečin ; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha

blažíti -ím nedov. ( ī í )
1. lajšati , omiljevati : blažiti bolečine, žalost ; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke
2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce

blebèt -éta m ( ȅ ẹ́ )
slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet

blebetáč -a m ( á )
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je ; veljal je za blebetača ; neresen, površen blebetač

blebetalec gl. blebetavec

blebetánje -a s ( ȃ )
glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja ; neslano blebetanje / otrokovo blebetanje

blebetáti -ám in -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti ; blebeta, kar mu pride na misel
2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta ; blebetati nerazumljive besede

blebetàv -áva -o prid. ( ȁ á )
slabš. ki (rad) blebeta: blebetav človek / blebetavo dete

blebetávec -vca in blebetálec -lca [ blebetau̯ca ] m ( ȃ )
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: nepremišljen blebetavec

blebetávost -i ž ( á )
slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda

blebetúlja -e ž ( ú )
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska: stara blebetulja

blečáti -ím nedov. , bléči in blêči; bléčal in blêčal ( á í )
lov. v stiski ali strahu se oglašati: srna bleči

bléd -a -o tudi -ó prid. , tudi bledêjši ( ȇ é )
1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz ; otrok je bled ; blede ustnice ; biti bledih lic ; mrtvaško, smrtno, voščeno bled ; čisto, ves bled ; bled od jeze, od strahu ; bled v obraz ; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid ; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj ; bolj bleda stran lista ; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba ; bledo nebo ; pesn. bleda luna
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin ; blede besede ; to je bleda slika resnice ; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist

blédcen -a -o [ bletcən ] prid. ( ẹ̑ )
ekspr. bled : bledcena in suha deklica

bledênje 1 -a s ( é )
glagolnik od bledeti: bledenje kože

bledênje 2 tudi blêdenje -a s ( é; é )
glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje

bledéti -ím nedov. , blédi tudi blêdi ( ẹ́ í )
1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša ; vidno bledeti / lica mu bledijo ; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo
2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi ; zvezde bledijo
3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi

blédež -a m ( ẹ̑ )
med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola

bledíca -e ž ( í )
bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz ; rahla bledica ; sumljiva, smrtna bledica ; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy – O. Župančič)
♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza

bledíčast -a -o prid. ( í )
nekoliko bled: bledičasto dekletce / bledičast pramen svetlobe

bledíčen -čna -o prid. ( ī )
1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok
♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila
2. ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled : bledična luč
3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent ; poezija, polna bledične sentimentalnosti

bledíčnež -a m ( ȋ )
ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev

bledíčnica -e ž ( ȋ )
ekspr. bledična ženska:

bledíčnik -a m ( ȋ )
bledičnež

bledíčnost -i ž ( ī )
nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost

bledíkast -a -o prid. ( í )
nekoliko bled: bil je dolg in bledikast ; dekle nežnih in bledikastih lic
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bledikasta svetloba ; bledikasto sonce

bledíkav -a -o prid. ( í )
nekoliko bled: mlad, bledikav človek ; imel je visoko, bledikavo čelo

bledíkavost -i ž ( í )
neizrazita bledica:

bledína -e ž ( í )
knjiž. bledica : mehka bledina njenih lic

bledíti -ím nedov. , blédi tudi blêdi ( ī í )
delati kaj bledo: mesečina bledi nebo

blédkast -a -o prid. ( ẹ̑ )
ekspr. nekoliko bled: bledkasta deklica

bledo... 1 prvi del zloženk
nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt

bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat, ipd., gl. bled

bledôba -e ž ( ó )
zastar. bledica : mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz

bledokŕven -vna -o prid. ( ŕ r̄ )
knjiž. neizrazit , medel : bledokrvne osebe v drami

bledolíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle

bledolíčnik -a m ( ȋ )
ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje
// slabš., v indijanskem okolju belec : napodite bledoličnike

bledopôlt -a -o [ bledopou̯t ] prid. ( ȏ ō )
ki ima bledo polt: bledopolta blondinka

blédost tudi bledóst -i ž ( ẹ́; ọ̑ )
bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza ; smrtna bledost ; bledost lic

bledôta -e ž ( ó )
knjiž. bledica , bledost : bledota ji ni izginila z obraza ; mrtvaška bledota

bledôten -tna -o prid. ( ó )
knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna

bledúh -a m ( ū )
slabš. bled človek: ne maram tega bleduha

blèf blêfa m ( ȅ ē )
ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: gre za čisto navaden blef ; gledališki stil brez teatraličnega blefa / spregledal sem njegov blef ; samo naivneža lahko očara s svojim blefom
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža opravljanje, izvrševanje česa brez vnaprejšnje priprave: govoriti na blef ; na izpit je šla kar na blef

blefêr -ja m ( ȇ )
pog., slabš. kdor blefira: to ni umetnik, to je blefer / blefer pri pokru

blefêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na bleferje ali blefiranje: bleferski politik ; blefersko početje, vedenje

blefêrstvo -a s ( ȇ ) pog.
blefersko vedenje, ravnanje: nekoč ga je zagovarjal in branil, zdaj pa ima dovolj njegovega bleferstva ; bleferstvo in nastopaštvo

blefírati -am nedov. ( ȋ ) pog.
pretvarjati se, da je kaj drugačno od resničnega: tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati ; blefirati pred poslušalci ; blefirati pri pokru
// ekspr. vplivati, učinkovati z bleščečim videzom: briljira in blefira

bleiweisovec -vca [ blájvajsovəc ] m ( ȃ )
pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci

bleiweisovstvo -a [ blájvajsou̯stvo ] s ( ȃ )
Bleiweisovi kulturni in politični nazori: mladoslovenstvo in bleiweisovstvo

blêjanje -a s ( ē )
glagolnik od blejati: blejanje ovc, telet

blêjati -am nedov. ( ē )
oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo ; žalostno blejati

blêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok
♦ tur. blejska regata

blekáti -ám nedov. ( á ȃ )
slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: kar tjavdan bleka

blekèt -éta m ( ȅ ẹ́ )
zastar. zategnjeno, enakomerno tresoče se oglašanje drobnice, goveda:

bleketánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bleketati: bleketanje ovc, telet

bleketáti -ám in -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo ; žalostno bleketati

blêkniti -em tudi blékniti -em dov. ( é ȇ; ẹ́ ẹ̑ ) slabš.
1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne ; blekniti neumnost ; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal
2. reči , povedati : kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj

blèn bléna m ( ȅ ẹ́ )
bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik 2 : sok blena

bléndati -am nedov. ( ẹ̑ ) pog.
z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj: vozil je po omejitvah, pa so mu blendali in trobili

blèsk in blésk bléska m ( ȅ ẹ́; ẹ̑ )
1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk ; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh
// knjiž. močna svetloba: blesk sonca ; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk
2. knjiž. razkošje , sijaj : obdaja jo blesk ; njemu ni za zunanji blesk ; blesk sveta

bleskèt -éta m ( ȅ ẹ́ )
knjiž. blesk , blesketanje : blesket orožja / pohlepni blesket oči / blesket sončnih žarkov

blesketánje -a s ( ȃ )
glagolnik od blesketati se: blesketanje jezera

blesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih ; kako se vse blesketa ; plitve lužice se blesketajo kot srebro

blesketàv -áva -o prid. ( ȁ á )
knjiž. ki se blesketa: blesketave luči ; blesketava voda

bleskòt -ôta m ( ȍ ó )
knjiž. blesk , blesketanje : bleskot zvezd

bleskôten -tna -o prid. ( ó )
knjiž. bleščeč, lesketajoč se: bleskotni sneg

bleskovít -a -o prid. ( ȋ )
zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje

blestênje -a s ( é )
glagolnik od blesteti: blestenje biserov ; zlato blestenje oblakov

blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov. , blésti (se) in blêsti (se) ( ẹ́ í ) knjiž.
1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se , lesketati se : znojne kaplje se mu blestijo na čelu ; rosa se blesti v soncu
2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja ; zidovi se blestijo v mesečini ; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev

blêsti blêdem nedov. , blêdel in blédel blêdla, stil. blèl blêla ( é )
v vročici zmedeno govoriti: bolnik blede ; vso noč je bledel o bojih ; nerazumljivo, zmedeno blesti ; s smiselnim osebkom v dajalniku: vročino ima in blede se ji ; star. blede se mu v glavi / bledlo se ji je, da pada v brezno
// slabš. govoriti , pripovedovati : vse je laž, kar ljudje bledejo o meni
● ekspr. zaboga, ali se ti blede zakaj govoriš, ravnaš tako neumno

blestíca -e ž ( í )
nav. mn., zastar. bleščeč drobec; bleščica : kristalne blestice snega

blestíkati se -am se nedov. ( ī )
blesketati se, lesketati se: zaponka se blestika

blestívka -e ž ( ȋ )
rib. kovinska vaba za lovljenje rib: sulec je zgrabil za blestivko

blestník -a m ( í )
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena:

bleščánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bleščati se: bleščanje jezera

bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov. , bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) ( á í )
1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči ; v očeh se ji bleščijo solze ; okna se bleščijo v soncu
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
// močno sijati: sonce se blešči
2. belo odsevati: breze se bleščijo ; hiša se blešči iz zelenja
3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo prim. bleščeč

bleščàv -áva -o prid. ( ȁ á ) knjiž.
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščave kupole mesta / bleščavo sonce
2. razkošen , sijajen : bleščavi dvor ; pren. v njegovih pesmih ni tiste bleščave dovršenosti

bleščáva -e ž ( ȃ )
1. močna svetloba: bleščava nas slepi ; griči se kopljejo v sončni bleščavi ; bleščava dneva, mladega jutra
// odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega ; bleščava morja
2. knjiž. razkošje , sijaj : svet bleščave in krasote

bleščávica -e ž ( ȃ )
knjiž. močna svetloba: ostra bleščavica ga je zmedla

bleščávost -i ž ( á )
knjiž. lastnost bleščavega: bleščavost snega jemlje vid

bleščèč -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser ; bleščeči zobje ; bleščeča belina snega ; bleščeče kapljice rose ; bleščeča kovina ; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen , sijajen : bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura ; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh ; napovedujejo mu bleščečo prihodnost ; bleščeča umetniška slava prim. bleščati se

bleščíca -e ž ( í )
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami ; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico ; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ les. deska, žagana pravokotno na letnice

bleščílo -a s ( í )
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj: na ustnice si je nanesla bleščilo ; prosojno, sijoče bleščilo / bleščilo za ustnice

bléščiti -im nedov. ( ẹ́ )
jemati vid, slepiti: sonce ga blešči ; bliski mu bleščijo oči

bleščôba -e ž ( ó )
bleščava : bleščoba ga slepi ; sončna bleščoba / pisana panorama bleščobe

blèz člen. ( ȅ )
nar. menda : Na doto ti blez ne bo treba gledati (I. Tavčar)

blín -a m ( ȋ )
nav. mn., zlasti v ruskem okolju palačinki podobna jed iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: speči bline ; ajdovi, krompirjevi blini ; blini z jabolki, s kaviarjem, kislo smetano / ruski blini

blínda -e ž ( ȋ )
voj. žarg. oklopni avtomobil: mimo so zdrveli tanki in blinde ; težke, olivno zelene blinde / železniška blinda motorno oklopno vozilo na tirnicah

blindírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
voj. obložiti vozilo z neprebojnim materialom: blindirati ladjo

blínec -nca m ( ī )
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: peči blince ; jesti poparjene blince

blíniti se -im se nedov. ( í ȋ )
razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček

blísk -a m ( ȋ )
močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja: bliski osvetljujejo nebo, nas slepijo ; bliski švigajo ; na obzorju se utrinja blisk na blisk ; slepeč blisk ; blisk in grom ; kakor blisk je planil jastreb med kokoši ; novica se je raznesla ko blisk ; misel, hitra ko blisk ; (kakor) v blisku se je zgodilo ; pren. iz oči mu švigajo jezni bliski ; oči mečejo bliske
// močna, trenutna svetloba sploh: blisk eksplozije, reflektorja, svetilnika

blískalica -e ž ( ȋ )
fot. bliskovna luč: sprožiti bliskalico ; elektronska bliskalica

blískanje in bliskánje -a s ( í; ȃ )
glagolnik od bliskati: bliskanje in grmenje / bliskanje flešev

blískati -am nedov. , tudi bliskájte; tudi bliskála ( í )
1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi ; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo ; za goro se bliska
2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu ; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled ; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo ; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno ; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči

blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. ( í; ȁ á )
ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi
♦ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme

blískavica 1 -e ž ( í )
oddaljeno bliskanje brez grmenja: bliskavica pobliskava, se vžiga za obzorjem ; poletna bliskavica ; svit oddaljene bliskavice / bled obraz z bliskavicami v očeh ; pren. bliskavica svetovnega konflikta ; bliskavica na političnem obzorju ; ni si upal zmotiti molka, ker je čutil bliskavico v ozračju

blískavica 2 -e ž ( í )
fot. priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju: fotoaparat ima vgrajeno bliskavico ; izmenljiva, zunanja bliskavica ; domet, doseg bliskavice ; fotografiranje z bliskavico ; bliskavica in objektiv

blisketáti se -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu ; morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti

blískniti -em dov. ( í ȋ )
blisniti : utrinki blisknejo in obledijo ; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo

blískoma prisl. ( ȋ )
zelo hitro: bliskoma izginiti, odskočiti, se zasukati, zgrabiti ; bliskoma plane na žrtev ; riba šviga bliskoma sem in tja / bliskoma se domisliti

bliskonôsen -sna -o prid. ( ó ō )
knjiž. ki nosi, ima bliske: črni in bliskonosni oblaki / njegovi bliskonosni pogledi

blískov -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na blisk: ob bliskovi svetlobi je prebral napis
// bliskovit : vlak je z bliskovo hitrostjo zdrvel mimo ; prisl.: po bliskovo je odvihral ; po bliskovo se je raznesla novica o nesreči

blískoven -vna -o prid. ( ȋ )
star. bliskovit : spustiti se v bliskoven dir / bliskovna sprememba
♦ elektr. elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo ; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; bliskavica

bliskovít -a -o prid. , bliskovítejši ( ȋ )
ekspr. zelo hiter: bliskovit umik ; dogodki se vrste z bliskovito naglico / bliskovit domislek
♦ voj. bliskovita vojna vojna, v kateri hoče napadalec z veliko hitrostjo in močjo napada doseči zmago

bliskovítost -i ž ( ȋ )
ekspr. izredna hitrost: bliskovitost napada, udarca

blískovnik -a m ( ȋ )
gled. priprava za posnemanje bliska v gledališču:

blísniti -em dov. ( í ȋ )
1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi ; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo ; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem
3. ekspr. švigniti , šiniti : puščica blisne v zrak ; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica ; blisnilo mu je skozi možgane

blístavec -vca m ( í )
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi

blíšč -a m ( ȋ )
1. močna svetloba: blišč ognja me slepi ; blišč sončnih žarkov
// odbijanje iskreče se svetlobe: blišč biserov, ledenika
2. knjiž. razkošje , sijaj : nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja ; ne mara za zunanji blišč ; pren. duhovitost in besedni blišč

bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. ( á í )
star. bleščati se: zvezde se bliščijo ; vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi prim. bliščeč

bliščáva -e ž ( ȃ )
star. bleščava : sončna bliščava / bliščava snega

bliščèč -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
star. bleščeč : bliščeči biseri; prim. bliščati se

bliščôba -e ž ( ó )
star. bleščava : žareča bliščoba ; zlata bliščoba neba / bajna bliščoba soban

blítva -e ž ( ȋ )
pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve
// jed iz te rastline: kuhana blitva ; blitva v solati

blízek -zka -o prid. ( í )
knjiž. čustveno, duhovno soroden: blizek in prijateljski narod ; fant mu je blizek in drag ; domača zemlja mu je postajala spet blizka
// soroden , podoben : ta humoreska je blizka groteski; prim. bližji

blízu 1 prisl. , blížje in blíže ( í )
1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč :
a) pri mirovanju: ljudje so blizu ; hiše stojijo zelo blizu skupaj ; tu blizu ni nikogar ; od blizu pogledati ; mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje ; ne poznam ga (od) bližje natančneje
b) pri premikanju: priti blizu ; stopiti bližje k oknu ; najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje ; čedalje, malo, še bližje
● prišli so od blizu in daleč od vsepovsod ; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam ; ne dá nikomur blizu je nedostopen ; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko
2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu ; čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo
3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske ; mati mu je bolj blizu kot oče ; umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi
4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj : hodila sta skupaj blizu dve leti ; mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev ; tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre ; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji

blízu 2 člen. ( í )
za izražanje precejšnjega približevanja določeni polni meri: tehta že blizu centa

blízu 3 predl. , primernik blížje in blíže ( í ) z rodilnikom
1. za izražanje majhne razdalje: delati blizu doma ; vas blizu Metlike ; stopiti bližje vrat / krogi blizu vlade / kako blizu sreče sem bil!
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti: blizu jutra, smrti ; žena je blizu poroda ; načrt je blizu uresničenja / brez snega je bilo do blizu božiča ; blizu osmih je ; mož je že blizu tridesetih

blizzard -a [ blízard- ] m ( ȋ )
na ameriškem severu mrzel veter, navadno s snežnimi meteži: zajel jih je blizzard

blížanje -a s ( ȋ )
glagolnik od bližati se: opazovali so njegovo boječe bližanje / čutil je bližanje hude nevarnosti / pogoji za bližanje moderni umetnosti / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v zbijanju

blížati se -am se nedov. ( ȋ )
1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši ; boječe se bližati / koraki se bližajo
2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
● bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl ; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let
// navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu ; dan se bliža (h) koncu ; setev se bliža kraju ; sezona se bliža vrhuncu
3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu ; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti ; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi

bližáva -e ž ( ȃ )
knjiž. bližina : nekaj dreves je stalo v bližavi

bližína -e ž ( í )
1. majhna krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo / tu se že čuti bližina mesta
// kraj, prostor, ki je blizu: ogledati si iz bližine ; nikogar ni v bližini ; čakati v bližini ; neposredna bližina
// navzočnost , prisotnost , družba : njegova bližina jo je spravljala v zadrego ; pogrešal je njeno bližino
2. majhna časovna oddaljenost: plaši ga bližina smrti
3. knjiž. kakršnokoli prijazno razmerje, duhovna sorodnost: njegova topla človeška bližina ; avtorjeva bližina s filozofijo eksistencializma

bližínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bližino: branje, pisanje in podobna bližinska dela / bližinska očala
♦ fot. bližinski posnetek posnetek od blizu ; ptt bližinski medkrajevni telefonski promet nekdaj promet med kraji na ožjem območju

bližíšče -a s ( í )
fiz. najkrajša razdalja, na katero se lahko oko prilagodi:

blížji -a -e prid. ( ȋ )
1. krajevno manj oddaljen: bližje predmete vidi bolje kot oddaljene ; najbližji sosed ; povzpeli so se na najbližji vrh
2. čustveno, duhovno sorodnejši: najbližji prijatelj ; mati mu je bila bližja kot oče / slovaščina je češčini najbližji jezik
● preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase ; sam.: izdal je svoje najbližje; prim. blizek , blizu 1

blížnjevzhóden -dna -o prid. ( ȋ-ọ̑ )
nanašajoč se na Bližnji vzhod: bližnjevzhodna država / bližnjevzhodni mirovni proces ; bližnjevzhodna kriza / bližnjevzhodna četverica predstavniki Evropske unije, Organizacije združenih narodov, Rusije in Združenih držav Amerike, ki si z mediacijo prizadevajo za mir med Palestinci in Izraelci

blížnji 1 -ega m ( ȋ )
vsak človek v razmerju do drugih ljudi: vsak človek je moj bližnji ; ljubezen do bližnjega

blížnji 2 -a -e prid. ( ȋ )
1. krajevno malo oddaljen; ant. daljen : bližnji in daljni kraji ; to je naš bližnji sosed ; izlet v bližnjo okolico ; doma je iz bližnje vasi / Bližnji vzhod
♦ film. bližnji posnetek posnetek, ki pokaže igralce od glave do pasu
2. časovno malo oddaljen: bližnji dogodki so ga vznemirili ; bližnja prihodnost ; kmetje se pripravljajo za bližnjo trgatev
3. kakorkoli soroden, povezan s kom: srečal je bližnjega znanca ; bližnji in daljni sorodniki ; sam.:, ped. od bližnjega k daljnemu

blížnjica -e ž ( ȋ )
1. stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste ; iti v vas po bližnjici ; strma bližnjica ; ve za bližnjico čez hrib
2. rač. neposredna povezava, zlasti z namizja do zagonske datoteke, programa, predstavljena navadno z ikono: klikniti (na) bližnjico ; bližnjice na namizju ; (orodna) vrstica za bližnjice / bližnjica do datoteke, programa ; bližnjica za zagon programa ; ikona za bližnjico
// kombinacija določenih tipk za zagon določene funkcije, ukaza: uporabljati bližnjice v programih za pisanje besedil, slovarjev ; nastavitev bližnjic / bližnjice na tipkovnici ; bližnjice z izbranimi tipkami

blížnjičen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bližnjica 2: bližnjični meni / bližnjična tipka

blížnjik -a m ( ȋ )
star. vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji 1 : koristiti svojemu bližnjiku ; ljubezen do bližnjika

bljúšč -a m ( ȗ )
bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis:

bljúščnica -e ž ( ȗ )
nav. mn., bot. ovijalke z dolgopecljatimi listi in rdečimi jagodami, Dioscoreaceae:

bljuválen -lna -o prid. ( ȃ )
ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo

bljuválo -a s ( á )
sredstvo, ki povzroča bljuvanje: zdravnik mu je zapisal bljuvalo ; močno bljuvalo

bljúvanec -nca m ( ú )
nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč

bljúvanje in bljuvánje -a s ( ú; ȃ )
glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili ; bolezen se začne z bljuvanjem

bljúvati -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov. , bljúval tudi bljuvál ( ú; á ú )
1. izmetavati iz želodca; bruhati : pijanec bljuva
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo ; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom

bljúvek -vka m ( ȗ )
izbljuvek , izmeček : pred gostilno je polno bljuvkov

bljúven -vna -o prid. ( ū ȗ )
bljuvalen : bljuvna sol

blóčen -čna -o prid. ( ọ̑ )
blokoven : bločna gradnja

blód -a m ( ọ̑ )
star. razuzdano življenje, razvrat: tu vlada laž, greh in blod

blóden tudi blôden -dna -o prid. ( ọ́; ó )
1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka ; blodna misel ; bolnik leži v blodnih sanjah ; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
2. knjiž. zgrešen , zmoten : blodni nauki ; blodne ideje / stopiti na blodno pot
3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot ; pesn. blodni mesec, veter
4. zastar. razuzdan , razvraten : blodna ženska

blódenje -a s ( ọ́ )
glagolnik od bloditi:
a) blodenje brez konca ; blodenje po gozdu
b) vročično blodenje

blodílka -e ž ( ȋ )
knjiž. kar koga blodi, bega: luč blodilka
♦ bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo

blodíšče -a s ( í )
knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint : hoditi po gozdnem blodišču
// ekspr., z rodilnikom velika, neurejena množina: izgubil se je v blodišču ulic / blodišče misli
♦ anat. del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint

blodíti in blóditi -im nedov. , blójen in blóden ( ī ọ́ )
1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi ; bloditi po gozdu, po morju ; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi ; bloditi z očmi po ljudeh ; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti : bloditi v vročici ; bloditi nerazumljive reči ; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati : misel na dekle ga blodi ; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri

blódnež tudi blôdnež -a m ( ọ̑; ȏ )
1. knjiž. kdor blodi, tava: brezdomen blodnež
2. star. razuzdanec , razvratnež : to je blodnež in pokvarjenec

blodníca -e ž ( í )
knjiž. vlačuga , prostitutka : popivati z blodnicami ; javna blodnica

blodník -a m ( í )
1. knjiž. kdor blodi, tava: blodniki in brezdomci ; večni blodnik
2. star. razuzdanec , razvratnež : beznica je bila polna pijancev in blodnikov

blodníštvo -a s ( ȋ )
star. razuzdano življenje, razvrat: ugonabljajo se v blodništvu
// vlačugarstvo , prostitucija : preprečevanje blodništva in spolnih bolezni

blódnja tudi blôdnja -e ž ( ọ́; ó )
1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti ; v vročičnih blodnjah je klical mater
2. knjiž. zmota , zabloda : ljubavna blodnja ; blodnje mladih let
3. knjiž. tavanje , iskanje : vse je le blodnja v krogu ; blodnje za neznanim
♦ psiht. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem ; preganjalna blodnja

blodnják -a m ( á )
knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint : najti pot iz blodnjaka ; zaiti v blodnjak
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: izgublja se v blodnjaku podatkov ; blodnjak ulic / blodnjak misli

blodnjàv -áva -o prid. ( ȁ á )
psiht. ki ima blodnje: blodnjav duševni bolnik / biti pod vplivom blodnjavih misli

blodnjáva -e ž ( ȃ )
knjiž. zmota , zabloda : blodnjave življenja

blodnjávost -i ž ( á )
psiht. bolezensko duševno stanje z blodnjami:

blódnost tudi blôdnost -i ž ( ọ́; ó )
knjiž. razuzdanost , razvratnost : blodnost deklet s ceste

blôg in blóg -a m ( ȏ; ọ̑ )
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga ; pisanje bloga ; vsebina bloga

blôganje in blóganje -a s ( ȏ; ọ̑ )
glagolnik od blogati: ideja o knjigi se je porodila med bloganjem

blôgati -am in blógati -am nedov. ( ȏ; ọ̑ )
pisati blog, spletni dnevnik: blogati je začel pred dobrim letom

blôger in blóger -ja m ( ó; ọ́ )
kdor piše blog: dobro obiskani spletni portal blogerjem utrjuje popularnost med bralci ; slaven, znan bloger ; zapisi blogerjev ; novinar in bloger / politični bloger

blôgerka in blógerka -e ž ( ó; ọ́ )
ženska, ki piše blog: slavna, znana blogerka ; strastna, talentirana blogerka ; zapisi blogerke ; novinarka in blogerka / dobro brana blogerka / modna blogerka ki piše blog o modi

blók -a m ( ọ̑ )
1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku ; stanovanjski bloki ; univerzitetni bloki na Prulah ; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci
2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka ; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik ; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok ; bloki za kosilo
3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka ; antifašistični, opozicijski blok ; zahodni blok ; odnos med blokoma
4. velik kos kakega materiala: kamniti blok ; blok marmorja ; aluminij v blokih
5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok ; propustnica za blok / iti čez blok ; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom ; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva ; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok ; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge ; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava

blokácija -e ž ( á )
blokiranje : blokacija denarnih sredstev

blokáč -a m ( á )
knjiž. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: postaviti novega blokača

blokáda -e ž ( ȃ )
1. preprečitev stikov ene države z drugimi, zapora: izvajati, razbiti ekonomsko blokado ; gospodarska blokada ; posledice blokade
2. vojaška ali policijska obkolitev: prebiti blokado ; priti skozi blokado ; aretirali so ga pri ulični blokadi / pomorska blokada
♦ fin. blokada denarnih sredstev blokiranje ; med. blokada začasna ustavitev delovanja ; šah. blokada figure preprečitev gibanja, premikanja ; šport. blokada preprečitev napada nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo ; tisk. blokada postavitev kakega tiskarskega znaka namesto predvidene črke

blokáden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na blokado: blokadna politika držav / dati blokadno povelje

blókar -ja m ( ọ̑ )
pog. kdor stanuje v bloku: okolico blokov urejajo blokarji sami

blokáš -a m ( á )
pog. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: blokaša sta pretepala jetnike ; rjovenje blokašev

blokátor -ja m ( ȃ ) farm.
spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine; antagonist : blokatorji kalcijevih kanalov

blokêr -ja m ( ȇ ) šport.
igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: centralni, srednji bloker ; reprezentančni bloker ; igrati na mestu blokerja

blokêrka -e ž ( ȇ ) šport.
igralka, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralk: centralna, srednja blokerka ; reprezentančna blokerka ; mesto, položaj blokerke

blókfírer -ja m ( ọ̑-í )
med drugo svetovno vojno vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju: blokfirer je obveščal ljudi o shodu ; vaški blokfirer

blókflávta -e ž ( ọ̑-ȃ )
glasb. flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; kljunasta flavta : igrati (na) blokflavto

blokíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od blokirati: blokiranje ulice, mesta / blokiranje koles pri zaviranju / blokiranje denarnih sredstev

blokírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt ; blokirati luko ; okupator je blokiral mesto
2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo
3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles
4. gost. žarg. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič
♦ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo ; fin. blokirati transakcijski račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje ; med. blokirati začasno ustaviti delovanje ; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem ; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot ; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo ; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke

blokíren -rna -o prid. ( ȋ )
ki blokira, prepreči gibanje: blokirna priprava
♦ elektr. blokirni kondenzator kondenzator, ki zapre pot enosmernemu toku

blókoven tudi blokôven -vna -o prid. ( ọ̑; ō )
nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose
♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama

blokôvnica -e ž ( ȏ )
žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot:

blokôvnik -a m ( ȏ )
žel. uslužbenec pri bloku na železnici: progovni blokovnik

blókovski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev sveta

blónd -- prid. ( ọ̑ )
pog. ki ima svetle lase, plavolas: blond deček ; bila je blond in vitke postave

blondín -a m ( ȋ )
knjiž. blondinec , plavolasec : visok in lep blondin

blondínec -nca m ( ȋ )
kdor ima svetle lase, plavolasec: kodrolas blondinec

blondínka -e ž ( ȋ )
ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: blondinka z modrimi očmi

blóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Bloke: bloško smučarstvo
♦ šport. bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa

blues in blúz -a [ blúz- ] m ( ȗ )
glasb. jazzovska plesna pesem melanholičnega značaja: bluesi ameriških črncev ; pevka bluesov / jazz kvintet je izvajal calypse in bluese
// ples v tem ritmu:

bluf ipd. gl. blef ipd.

blúming -- v prid. rabi ( ȗ )
metal. nanašajoč se na grobo valjanje ploščatih kovinskih blokov: bluming stroj / bluming valjarna

blùnk medm. ( ȕ )
posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo:

blúščec -a [ bluščəc ] m ( ȗ )
bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba:

bluz gl. blues

blúza -e ž ( ȗ )
1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo ; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca ; zaprta bluza z majhnim izrezom
2. suknjič pri uniformi: zimska bluza ; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze

blúzen -zna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na bluzo: bluzni gumbi / bluzni kroj suknjiča

blúzica -e ž ( ȗ )
manjšalnica od bluza: deklice v krilcih in bluzicah / ekspr. h kostimu oblečete svetlo bluzico

blúziti -im nedov. ( ȗ ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. neurejeno, brezciljno živeti: narediti moram nekaj konkretnega in ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: večinoma bluzijo o nepomembnih starih temah

bluzón -a m ( ọ̑ )
obl. kratko in ohlapno, na spodnjem koncu stisnjeno športno oblačilo: obleči bluzon

bóa -e ž ( ọ̑ )
1. zelo velika nestrupena tropska kača; udav : napadla ga je ogromna boa
2. velik ženski krznen ovratnik, ki ni prišit: okrog vratu si je ovila soboljo boo / boa iz ptičjih peres

bòb 1 bôba m ( ȍ ó )
1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob ; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu
● ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman ; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman ; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja ; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil ; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof : nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom
3. nav. mn., zastar. okrogel, trd iztrebek: kozji bobi
♦ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus

bòb 2 bôba tudi bób -a m ( ȍ ó; ọ̑ )
šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob ; vožnja z bobom
// športna panoga, ki se ukvarja s tekmovalnim sankanjem po umetno zgrajeni progi: proga za bob ; svetovno prvenstvo v bobu

bôbek -bka m ( ō )
1. manjšalnica od bob 1 1–2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
● ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki

bóben -bna m ( ọ̑ )
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo ; igrati, tolči, udarjati na boben ; razbijati po bobnu ; veliki boben ; vojaški boben ; sit sem ko boben ; trebuh je napet kot boben ; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
● star. na Laškem je zapel boben začela se je vojna
2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben ; pognati, priti, spraviti na boben ; grozil jim je z bobnom
3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben ; dati perilo v boben pri pralnem stroju ; spuščati snope v boben pri mlatilnici ; pištola na boben bobenček
♦ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu ; elektr. kabelski boben za navijanje kabla ; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov ; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku ; um. boben valjasti del sestavljenega stebra

bóbenček -čka [ bobənčək ] m ( ọ̑ )
1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku ; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka
// vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček
2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič : ne vpij, saj mi bo še bobenček počil

bóbenski -a -o [ bobənski ] prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na boben: bobenska arija

bóber in bôber -bra m ( ọ́; ó )
vodni glodavec s ploščatim luskinastim repom: bobri gradijo jezove
♦ zool. evropski, kanadski bober
// pog. bobrovo krzno, bobrovina:

bôbi in bóbi in bobby -ja [ tretja oblika bôbi in bóbi ] m ( ȏ; ọ̑ )
pog., v Angliji stražnik , policist : uniforma bobija

bobíka -e ž ( í )
droben okrogel plod; jagoda : jerebikove bobike
// draže , pilula

bobínka -e ž ( ȋ )
nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze : cepiti proti bobinkam

bobljáti -ám nedov. ( á ȃ )
dajati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v loncu boblja / iz vode so bobljali mehurčki

bóbnanje -a s ( ọ̑ )
glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi

bóbnar -ja m ( ọ̑ )
kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo ; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze

bóbnarica -e ž ( ọ̑ )
1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici
2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica

bóbnarka -e ž ( ọ̑ )
ženska, ki udarja, igra (na) boben: odlična, znana bobnarka ; kvartet z bobnarko ; kitaristka, pevka in bobnarka

bóbnast -a -o prid. ( ọ̑ )
ki ima kak del podoben bobnu: bobnasti pralniki
♦ avt. bobnasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak

bóbnati -am nedov. ( ọ̑ )
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna ; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi ; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi

bobnênje -a s ( é )
glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma ; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka

bobnéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni ; zemlja bobni pod koraki ; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez ; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra

bóbnica in bobníca -e ž ( ọ̑; í )
nav. mn., star. pavka : biti na bobnice ; grmenje bobnic

bóbnič -a m ( ọ̑ )
1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič ; zvočni valovi tresejo bobnič
2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču
// vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček : revolver na bobnič

bóbničast -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben bobniču: bobničasta priprava
♦ zool. bobničasto slušalo slušni organ nekaterih žuželk

bóbničen -čna -o prid. ( ọ̑ )
anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina

bobòt -ôta m ( ȍ ó )
glas, kot ga daje voda pri močnem vretju: bobot daljnega groma

bobotáti -ám tudi -óčem nedov. ( á ȃ, ọ́ )
dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo

bôbov -a -o ( ó )
pridevnik od bob: bobova slama ; bobovo zrno

bôbovec -vca m ( ó )
1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce
2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca
♦ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga

bobovíca -e ž ( í )
zastar. bobovina

bobovína -e ž ( í )
bobova slama:

bobôvnik -a m ( ȏ )
nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec

bobríšče -a s ( í )
kraj, prostor, kjer prebivajo bobri:

bóbrov in bôbrov -a -o ( ọ́; ó )
pridevnik od bober: bobrovo krzno

bóbrovec in bôbrovec -vca m ( ọ́; ó )
gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha

bobrovína -e ž ( í )
1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine
2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo

bóbrovka in bôbrovka -e ž ( ọ́; ó )
1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino
2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka

bóbrovski in bôbrovski -a -o prid. ( ọ́; ó )
nanašajoč se na bobre: bobrovsko bivališče / bobrovska kučma kučma iz bobrovega krzna; bobrovka

bòbstèza in bòb stèza -e ž ( ȍ-ə̀ )
umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: olimpijska bobsteza

bóčen -čna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bok: nositi bočni nož ; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev ; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje
// prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel ; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote
♦ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno ; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah ; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada

bóčenje -a s ( ọ̄ )
glagolnik od bočiti: bočenje in upadanje prsnega koša

bočína -e ž ( í )
knjiž. vzboklina , izboklina : bočina ščita

bóčiti -im nedov. ( ọ̄ ọ̑ )
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet ; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino

bóčnica -e ž ( ọ̑ )
stranska deska, stena predmeta: ladjedelec veže bočnice ; posteljna bočnica stranica
♦ anat. parna kost medenice; kolčnica ; les. deska, dobljena, izrezana z bočne strani hloda

bóčnik -a m ( ọ̄ )
meso z goleni ali s podlahti goveda: golaž iz bočnika ; telečji bočnik

bòd bôda tudi bóda m ( ȍ ó, ọ́ )
zastar. bodljaj , zbodljaj : oster bod v prsih

bodák -a m ( á )
star. ost , kopje : čvrsto stoje .. in mečejo v gostih množinah ostre bodake v zver (Homer – A. Sovre)

bodálast -a -o prid. ( á )
podoben bodalu: dolgi in bodalasti zobje

bodálce -a s ( ā )
manjšalnica od bodalo: jekleno, svetlo bodalce ; pas z bodalcem

bódalica -e ž ( ọ̑ )
bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih, Stipa eriocaulis:

bodálnica -e ž ( ȃ )
nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev

bodálo -a s ( á )
nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh: nastaviti bodalo na prsi ; vtakniti bodalo v nožnico ; sunek z ostrim bodalom

bódckati -am in bôdckati -am nedov. ( ọ̑; ȏ )
zastar. delati rahle vbode: bodckati v kožo

bôdčec in bódčec -a [ botčəc ] m ( ō; ọ̑ )
bot. trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti, Paliurus spina-christi:

bôdec in bódec -dca m ( ō; ọ̑ ) star.
1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica : ježevi bodci
2. zbadanje , bodenje : bodec v prsih

bodèč -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
ki bode, zbada: bodeč trn ; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina ; pren. njegov bodeči humor ; gledal ga je z bodečimi očmi
// ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice ; bodeče grmovje
♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus ; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis

bodečíja -e ž ( ȋ )
zastar. bodičje , bodičevje : poseko prerašča bodečija

bodéljka -e ž ( ẹ̑ )
zool. morska riba s strupenimi bodicami; bodika

bodênje tudi bôdenje -a s ( é; ó )
glagolnik od bosti: bodenje v prsih

bóder -dra -o prid. ( ọ́ )
star. poln vedrine; vesel , živahen : ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke
// poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost

bódež -a m ( ọ̑ )
star. bodalo : oborožil se je z ostrim bodežem
♦ bot. trnat plevel z rožnatimi cveti; navadni gladež ; lov. lovski nož z rezilom na obeh straneh

bôdi 1 in body -ja [ bôdi ] m ( ȏ )
enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk: bombažni bodi ; bodi z dolgimi rokavi

bódi 2 -te in -íte velelni naklon od biti sem ( ọ́ ) z oslabljenim pomenom
1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo : praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži , daj : bodi no, bodi, tega ti ne verjamem ; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo , čeprav : naprej moramo, pa bodi še tako nevarno ; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno ; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti 2

bódi 3 vez. ( ọ́ )
knjiž., v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo; ali 2 : ta poročila so bodi resnična bodi zlagana / s podrednim veznikom zabredel je v revščino, bodi da je bil sam kriv ali da so ga drugi pahnili vanjo
b) ki kažejo na možnost izbire: ukvarjajo se bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo

bódi 4 členica ( ọ́ )
za oziralnimi zaimki ali prislovi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti: lahko te sreča kjer bodi ; naj govori kar že bodi ; izberi kogar si že bodi; prim. karsibodi , kdorsibodi , kjersibodi ipd.

bodiart ipd. gl. body art ipd.

bôdibílder in bodybuilder -ja [ bôdibílder ] m ( ȏ-í )
kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: poklicni bodibilder ; videti je kot bodibilder / mišičast bodibilder

bôdibílderski in bodybuilderski -a -o [ bôdibílderski ] prid. ( ȏ-í )
nanašajoč se na bodibilderje ali bodibilding: bodibilderski prvak ; bodibildersko tekmovanje

bôdibílding in bodybuilding -a [ bôdibílding- ] m ( ȏ-ȋ )
načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: center za bodibilding / tekmovanje v bodibildingu

bodíca -e ž ( í )
šilast izrastek pri živalih ali rastlinah: ježeve, kaktusove bodice / nataknil se je na bodico pri bodeči žici
// knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: bala se je, da ne bi sprožil še hujših bodic ; v njegovi besedi je začutil bodico ; satirične bodice na družbene napake

bodíčast -a -o prid. ( í )
poln bodic: bodičasti morski ježki ; osat je bodičast / bodičasta žica bodeča ; bodičasto grmovje
// piker , zbadljiv : bodičast humor ; bodičaste besede

bodíčevje -a s ( í )
bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje ; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem
♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica

bodíčje -a s ( ȋ )
bodičasto, trnato grmovje: bežal je skozi gosto bodičje

bodigard gl. bodyguard

bodíka -e ž ( í )
bodica : ostre bodike
♦ bot. zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium ; zool. morska riba s strupenimi bodicami, Scorpaena

bodíkav -a -o prid. ( í )
poln bodic: bodikav kaktus

bodíkovka -e ž ( í )
nav. mn., bot. zimzeleni grmi s trnato nazobčanimi listi, Aquifoliaceae:

bodílj -a m ( ȋ )
nar. pljučnica : Do kože sem moker. Bodilj dobim (I. Pregelj)

bodílo -a s ( í )
obrt. na obe strani brušen nož za delanje zarez pri šivanju obodov sit in rešet:

bódisi 1 vez. ( ọ̄ ) knjiž.
1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo; ali 2 : prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel
b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah ; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta ; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo
● ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi
2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav , če : njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje
// za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka

bódisi 2 člen. ( ọ̄ )
star. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo : zahteva, naj se mu opravičim. No, bodisi!

bodljáj -a m ( ȃ )
kratka, ostra bolečina: začutil je oster bodljaj v prsih
// vbod s koničastim predmetom: dražiti žival z bodljaji ; zadal je zveri nekaj nevarnih bodljajev

bodljáti -ám nedov. ( á ȃ )
zastar. delati majhne vbode: bodljati po blagu / bodljala ga je z iglo zbadala

bodljíka -e ž ( í )
knjiž. bodica , trn : osat z bodljikami

bodljíkast -a -o prid. ( í )
knjiž. bodljikav : bodljikasta rastlina / star mož z bodljikasto brado

bodljíkav -a -o prid. ( í )
poln bodic: bodljikave agave ; bodljikavo robidovje / napeta bodljikava žica bodeča / bodljikava brada ga je delala postarnega

bodljíkovje -a s ( í )
bodljikave rastline: trebili so bodljikovje

bodljív -a -o prid. ( ī í )
bodeč : strupene in bodljive zeli ; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode

bodóči -a -e prid. ( ọ́ )
ki bo v bodočnosti: bodoči rodovi ; naše bodoče delo / obleke za bodoče matere noseče ženske ; prisl.: v bodoče moramo bolj paziti ; sam.:, pog. to je pa moja bodoča bodoča žena

bodóčnost -i ž ( ọ́ )
1. čas, ki bo prišel: to bodo dognali šele v bodočnosti ; v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela ; načrti za bodočnost
2. obstoj, stanje česa v tem času: od tega je odvisna bodočnost človeštva / to mu bo uničilo bodočnost / prerokovala mu je bodočnost kaj bo doživel v bodočnosti ; boljša, lepša bodočnost
● ta fant ima še bodočnost dosegel bo velike uspehe ; knjiž. vse to je še pesem bodočnosti se še ne bo kmalu uresničilo

bodonéža -e ž ( ẹ̑ )
nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža

bodrílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen ; povedati nekaj bodrilnih besed

bodrílo -a s ( í )
knjiž. spodbuda : klici gledalcev so mu bili pomembno bodrilo ; tvoje besede so mi v bodrilo

bodríti -ím nedov. , bodrèn ( ī í )
knjiž. spodbujati : bodrila ga je misel na uspeh ; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila
// star. tolažiti : bodriti jokajočega otroka

bódrost -i ž ( ọ́ )
knjiž. veselost , živahnost : s svojo bodrostjo je zabaval vso družbo / jasnost in bodrost duha

bodúlja -e ž ( ú )
zool. muha s šilastim sesalom, ki pika; konjska muha

body gl. bodi 1

body art tudi bôdiárt -a [ bôdi árt ] m ( ȏ, ȃ )
umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: body art v gledališču ; umetniki body arta ; v prid. rabi: body art performans

bodyartističen tudi bôdiartístičen -čna -o [ bôdiartístičən ] prid. ( ȏ-í )
nanašajoč se na body art: bodyartistični performans

bodybuilder ipd. gl. bodibilder ipd.

bodyguard in bôdigárd -a [ bôdigárd- ] m ( ȏ-ȃ )
pog. telesni stražar: najeti bodyguarda ; dela kot bodyguard

boeing -a [ bôing- in bóing- ] m ( ȏ; ọ̑ )
reaktivno potniško letalo ameriške tovarne Boeing: hrup vzletajočih boeingov

boém tudi bohém -a m ( ẹ̑ )
kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je boem ; tip slovenskega boema ; družba boemov ; živeti kot boem

boéma tudi bohéma -e ž ( ẹ̑ )
družba boemov, boemi: v Parizu se zbira boema vsega sveta ; velemestna boema
// boemstvo : bil je nagnjen k boemi ; študentska boema

boémski tudi bohémski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na boeme: zašel je v boemsko družbo ; vsi so ga poznali zaradi njegove boemske narave ; vagabundsko in boemsko življenje / nosi širokokrajen boemski klobuk ; ima boemsko pentljo za vratom

boémstvo tudi bohémstvo -a s ( ẹ̑ )
boemsko življenje: boemstvu je dal slovo ; zahrepenel je po boemstvu

bóg -á m , daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá ( ọ̑ )
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga ; klicati boga na pomoč ; prositi boga za zdravje ; verovati v boga ; prisegati pred bogom ; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog ; gospod Bog ; Bog oče ; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je ; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki ; Perun, bog starih Slovanov ; sončni bog ; bog vojske ; bogovi na Olimpu ; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal ; pojdi že, bog te nesi ; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad ; bog nebeški, kaj sem jaz kriv ; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega ; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega ; moj bog, kako smo nesrečni ; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res ; bog vedi, kod hodi ; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne ; bog varuj, da bi kaj takega storil ; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu ; bog plačaj za dar hvala ; elipt. vzemi ga, še bog če te mara ; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje ; bog daj, da bi bilo res ; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj ; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!« ; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj ; o njej ne vem nič slabega, bog varuj ; bog mi je priča, da ne lažem ; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno ; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini ; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji ; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni ; bog ga tepe nesreče ga zadevajo ; naj gre, bog z njim ni mi žal ; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje ; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju ; ekspr. bogu čas krasti lenariti ; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč ; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo ; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj ; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase prim. bogami , bogdaj , bogpomagaj , bogsigavedi , bogvaruj , bogve , bogvedi , bogzna ipd.

bogabojèč -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
star. ki se ravna po božjih zapovedih: vsi so vedeli, da je bogaboječ

bogabojéčnež -a m ( ẹ̑ )
nav. iron. bogaboječ človek:

bogabojéčnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost bogaboječega človeka: njegova bogaboječnost je bila vsem znana

bógami in bògami in bóga mi in bòga mi člen. ( ọ̑; ȍ )
izraža podkrepitev trditve: čuden si, bogami ; tega, bogami, ne razumem

bogástvo -a s ( ȃ )
1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju
2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu ; neizmerno bogastvo ; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo ; pren. duhovno, kulturno bogastvo ; bogastvo duha, srca
// nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva
3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli

bogàt stil. bôgat -áta -o prid. , bogatêjši ( ȁ ā; ó ā )
1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža ; zelo je bogata / bogata dežela ; bogata hiša ; pren. bogata jesen
2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki ; bogata zbirka kamnov ; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej ; pokrajina, bogata sonca ; partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah z lepimi kombinacijami ; vitaminsko bogata hrana ; miselno bogata komedija ; pren. spet je za izkušnjo bogatejši ; bogat z izkušnjami
// po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek ; letos je bila bogata žetev ; bogato plačilo ; knjiž. bogata rosa na travi
3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik ; bogat vzorec ; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje
4. knjiž. dragocen , razkošen : bogat plašč ; bogato darilo / imeti bogato kosilo

bogatáš -a m ( á )
zelo bogat človek: postati bogataš ; vile bogatašev

bogatášinja -e ž ( ā )
zelo bogata ženska: rada bi postala bogatašinja

bogatáška -e ž ( ȃ )
bogatašinja

bogatáški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na bogataše: bogataški sinovi / to so bogataški nazori

bogátec -tca m ( ȃ )
nar. bogataš : bil je pravi vaški bogatec ; velik bogatec

bogatênje -a s ( é )
glagolnik od bogateti ali bogatiti:
a) težnje po naglem bogatenju ; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice
b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev

bogatéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. postajati bogat: on hitro bogati ; bogateti na tuj račun, s tujim delom
2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati
// postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati ; duševno bogateti

bógati -am dov. in nedov. ( ọ̑ )
star. ubogati : bogaj in priden bodi

bogatíja -e ž ( ȋ )
ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo : vso bogatijo je zapustil sinu ; neizmerna bogatija ; pri njih je bila prava bogatija
// nav. mn., star. kar je dragoceno; dragocenost : samostan hrani velike bogatije

bogatín -a m ( ȋ )
star. bogataš : bogatini in reveži ; vaški bogatini

bogatínec -nca m ( ȋ )
zastar. bogataš : saj vem, da vsi bogatinci skupaj držijo ; ne bom več garal za te bogatince

bogatínka -e ž ( ȋ )
zastar. bogatašinja : oženil se je z bogatinko

bogatínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost

bogatínstvo -a s ( ȋ )
zastar. lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva

bógati se -am se nedov. ( ọ̑ )
zastar. ujemati se, skladati se s kom: ne vem, kako se bosta ta dva bogala
// pogajati se: dolgo se je bogal s prodajalci

bogatítev -tve ž ( ȋ )
glagolnik od bogatiti ali bogateti:
a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika ; bogatitev samega sebe
b) bogatitev industrijskih dežel ; bogatitev posameznikov bogatenje

bogatíti -ím nedov. ( ī í )
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile ; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad ; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami ; bogatiti izčrpano zemljo s humusom

bogátost -i ž ( á )
značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja

bógdaj medm. ( ọ̑ )
1. izraža željo, upanje: to bo zdaj, bogdaj, v redu
2. zlasti v kmečkem okolju izraža pozdrav: bogdaj, dober dan; prim. bog

bógec 1 -gca m ( ọ̑ )
1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr. bogca zahvali v krščanskem okolju skleni roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec

bógec 2 -gca m ( ọ̑ )
ekspr. ubožec , revež : pomilovanja vredni bogci

bógek -gka m ( ọ̑ )
1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr. otrok že zna zahvaliti bogka v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa:

bogínja -e ž ( í )
1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera ; boginja smrti ; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje:

bógkov -a -o prid. ( ọ̑ )
etn., v zvezi bogkov kot kot s križem v kmečki hiši: krasiti, okrasiti bogkov kot ; jaslice v bogkovem kotu

boglónaj [ boklonaj stil. bohlonaj ] člen. ( ọ̑ )
v kmečkem okolju izraža hvaležnost; hvala! : pa boglonaj za pijačo ; stokrat boglonaj ; prisl.: za boglonaj ti ne bo pomagal zastonj ; za boglonaj me pa še toži v zahvalo ; sam.: od samega boglonaj se ne da živeti

bógmati se -am se nedov. ( ọ̑ )
star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal

bógme člen. ( ọ̑ )
izraža podkrepitev trditve: bogme, dobro se držiš ; za to se, bogme, pritožim ; lepa pa je, bogme!

bógnasváruj -a in -- [ boknasvaruj ] m ( ọ̑-á )
evfem., star. hudič , vrag : menda mu je pomagal sam bognasvaruj ; kosmat kakor sam bognasvaruj

bogo... ali bógo... prvi del zloženk ( ọ̑ )
nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje ; bogočloveški ; bogovladje

bogobórec -rca m ( ọ̑ )
zastar. kdor se bori proti bogu: ironija bogoborca

bogočásten -tna -o ( ȃ )
pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi

bogočástje -a s ( ȃ )
češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje ; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja

bógočlovéški -a -o prid. ( ọ̑-ẹ́ )
rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava

bógoiskátelj -a m ( ọ̑-ȃ )
knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja
// filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:

bógoiskáteljski -a -o prid. ( ọ̑-ȃ )
nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje

bógoiskáteljstvo -a s ( ọ̑-ȃ )
knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje
// filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:

bogokléten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede

bogoklétje -a s ( ẹ̑ )
preklinjanje, sramotenje boga: obtožili so ga bogokletja / pren. kljub jasnim ukazom je bil požig pridelkov za kmete največje bogokletje

bogoklétnež -a m ( ẹ̑ )
kdor preklinja, sramoti boga:

bogoklétnik -a m ( ẹ̑ )
kdor preklinja, sramoti boga:

bogoklétstvo -a s ( ẹ̑ )
preklinjanje, sramotenje boga:

bogoljúb -a m ( ȗ )
knjiž. kdor ljubi boga:

bogoljúben -bna -o prid. ( ú ū )
knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje
// ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje

bogoljúbnost -i ž ( ú )
knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti

bogomíl -a m ( ȋ )
pripadnik bogomilstva: preganjati bogomile

bogomílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki

bogomílstvo -a s ( ȋ )
srednjeveška verska ločina na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo

bogomíseln -a -o [ bogomisələn in bogomisəln ] prid. ( ȋ )
star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni

bogomíselnost -i [ bogomisəlnost ] ž ( ȋ )
star. lastnost bogomiselnega človeka:

bogomólec -lca m ( ọ̑ )
iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec

bogomôlka -e ž ( ȏ )
iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka
♦ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa

bogonósec -sca m ( ọ̑ )
knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu:

bogopodóbnost -i ž ( ọ́ )
knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost

bogoródica -e ž ( ọ̑ )
knjiž. Mati božja: kip bogorodice

bogoskrúnec -nca m ( ȗ )
rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev

bogoskrúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje

bogoskrúnstvo -a s ( ȗ )
rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo

bogoslôvec -vca m ( ȏ )
slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci
// strokovnjak za bogoslovje:

bogoslôven -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij

bogoslôvje -a s ( ȏ )
1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje ; profesor bogoslovja ; stolica za bogoslovje
2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje

bogoslôvnica -e ž ( ȏ )
star. zavod za slušatelje bogoslovja; bogoslovje : vodstvo bogoslovnice / iti v bogoslovnico

bogoslôvski -a -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor
// zastar. bogosloven : bogoslovski nauk

bogoslúžen -žna -o prid. ( ȗ; podpomen ú ū )
nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red ; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje
// star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček

bogoslúžje -a s ( ȗ )
cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja ; opravljati bogoslužje ; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku

bogotáj -a m ( ȃ )
star. brezbožnik : bil je znan kot bogotaj

bogotájec -jca m ( ȃ )
star. brezbožnik : razglašal se je za bogotajca

bogotájen -jna -o prid. ( á ā )
star. brezbožen : bogotajna knjiga

bogotájstvo -a s ( ȃ )
star. brezboštvo : vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo

bogováti -újem nedov. ( á ȗ ) star.
1. prerokovati , vedeževati : ne bo se zgodilo, kar boguješ
2. vladati kot bog:

bogovdánost -i ž ( á )
knjiž. vdanost bogu: bogovdanost in pobožnost

bógovec -vca m ( ọ̄ )
star. duhovnik , predikant

bogovládje -a s ( ȃ )
zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija

bogôvski stil. bógovski -a -o prid. ( ó; ọ̑ )
značilen za bogove: bogovske lastnosti
// pog., ekspr. imeniten , čudovit , izvrsten : bogovska hrana ; bogovsko življenje

bogôvstvo -a s ( ó )
knjiž. bogovi , božanstva : najlepša med ženskim bogovstvom
// narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo

bogoznánec -nca m ( ȃ )
zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec : katoliški bogoznanci

bógpomágaj in bóg pomágaj medm. ( ọ̑-á )
izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo ; bogpomagaj, vse bo zapravil ; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo ; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj

bógrač -a m ( ọ̑ )
gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in z vsaj tremi vrstami mesa, navadno divjačino, govedino in svinjino: jesti, kuhati bograč ; odličen, slasten bograč ; bograč in gibanica / prekmurski bograč

bógsigavédi in bóg si ga védi člen. ( ọ̑-ẹ́ )
bogve : ali se bova še srečala, bogsigavedi ; bogsigavedi kdo je to rekel

bógstvo -a s ( ọ̑ )
star. božanstvo , bog : žalitev bogstva / Srce je moje bilo oltar, pred bogstvo ti, zdaj – lepa stvar (F. Prešeren)

bógváruj in bóg váruj stil. bógvári [ bokvaruj ] člen. ( ọ̑-á )
1. izraža svarilo, prepoved: bogvaruj da bi se mu približal ; bogvaruj povedati komu
2. izraža podkrepitev zanikanja: saj tega ne govorim vam, bogvaruj!

bógvé in bóg vé [ bokve ] člen. ( ọ̑-ẹ́ )
1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi ; bogve zakaj ga ni ; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve ; spomin na bogve koga ; ženejo jih bogve kam ; prišel je od bogve kod
// z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj ; bogve koliko težav te še čaka ; bogve kolikokrat je to pravil ; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo ; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / vino ni bogvekaj prida ; rodil se je bogvekje
2. izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga

bogve... prvi del zloženk, kakor bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje, ipd., gl. bogve

bógvédi in bóg védi [ bokvedi ] člen. ( ọ̑-ẹ́ )
star. bogve : doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren

bógzná in bóg zná člen. ( ọ̑-ȃ )
star. bogve : bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo ; igra ni bogzna kako duhovita

bòh bôha m ( ȍ ó )
s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh ; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos

bohem ipd. gl. boem ipd.

bohemístika -e ž ( í )
veda o češkem jeziku in književnosti: bohemistika in slovenistika

bohinít -a m ( ȋ )
zastar. boksit

bohínjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju ; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskim
♦ bot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis

bohoríčica -e ž ( ī )
črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici ; bohoričica in metelčica ; boj proti bohoričici

bohòt -ôta m ( ȍ ó )
pesn. bohotenje 1 , bohotnost : bajni bohot cvetov

bohôta -e ž ( ó )
knjiž. bohotenje 1 , bohotnost : zelena bohota pokrajine

bohotánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva

bohotáti -ám tudi -óčem nedov. ( á ȃ, ọ́ )
bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo ; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost

bohôten -tna -o prid. , bohôtnejši ( ó )
bujen : bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike

bohôtenje 1 in bohotênje -a s ( ó; é )
glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela

bohotênje 2 -a s ( é )
glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije

bohotéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
bohotati : vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo

bohôtiti se -im se in bohotíti se -ím se nedov. , bohôtil se in bohótil se ( ó ō; ī í )
knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje ; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji ; pren. sovraštvo se bohoti med njimi

bohotívka -e ž ( ȋ )
gozd. poganjek, ki zraste iz starega tkiva:

bohôtnost -i ž ( ó )
značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo

bòj bôja m ( ȍ ó )
1. oborožen spopad: boj se začne, se vname ; napovedati, sprejeti boj ; iti v boj ; padel je v boju za svobodo ; oborožen boj ; ekspr. krvav boj ; ruski revolucionarni boj ; boj proti okupatorju ; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel ; spustiti se v boj s sovražnikom ; boj na kopnem, na morju ; boj na nož, na življenje in smrt ; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj ; besedni boj
● smrtni boj umiranje, agonija
2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj ; zaplesti se v politične boje ; idejni boj ; reformacijski verski boji ; boj med mnenji ; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi
3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj ; boj za vsakdanji kruh ; boj za pravice živali ; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi
♦ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo ; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi ; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah ; zgod. investiturni boj

bója 1 -e ž ( ọ̑ )
navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil, plovka: privezati ladjo na bojo ; označiti nevarna mesta z bojami ; svetilna boja

bója 2 -e ž ( ọ̑ )
zastar. barva : rad uporablja žive boje / oči sive boje

bojár -ja m ( ā )
v carski Rusiji in v Romuniji visok plemič, plemiški veleposestnik: sklicali so bojarje na posvet ; živi kot bojar

bojárinja -e ž ( ā )
v carski Rusiji in v Romuniji visoka plemkinja, plemiška veleposestnica: ruska bojarinja / pripeljala sta se bojar in bojarinja

bojárski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na bojarje: bojarski otroci ; bil je iz stare bojarske rodbine

bojázen -zni ž ( ȃ )
tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: čutiti bojazen ; vstopil je brez bojazni ; bojazen pred prihodnostjo ; obhajala jo je bojazen, da se ne bo vrnil / z oslabljenim pomenom: neupravičena je bojazen, da se ne bi mogel uveljaviti ; iz bojazni, v bojazni, da jih ne bi izdal, mu ni ničesar povedala / z bojaznijo so se začeli vključevati v debato z negotovostjo, plahostjo

bojazljív -a -o prid. ( ī í )
ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel ; biti bojazljiv ; bojazljiva žival
// ki izraža plahost, neodločnost; boječ : ima bojazljiv korak, pogled

bojazljívec -vca m ( ȋ )
ekspr. bojazljiv človek: vidi se mu, da je bojazljivec ; imajo ga za bojazljivca

bojazljívka -e ž ( ȋ )
ekspr. bojazljiva ženska:

bojazljívost -i ž ( í )
lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti ; prirojena bojazljivost

bojažêljen -jna -o prid. ( é ē )
star. bojevit : bojaželjen narod ; videti je zelo bojaželjen in pogumen / ošinil ga je z bojaželjnim pogledom

bojažêljnost -i ž ( é )
star. bojevitost : krotiti, podžigati bojaželjnost ; mladostna bojaželjnost

bójda člen. ( ọ̑ )
star. baje : grad je bojda sezidal neki plemič / ekspr. razglašali so tri bojda nedotakljiva načela

bojèč -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
1. ki se boji: boječa srna ; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
2. plah , nesamozavesten , neodločen 2 : v družbi je preveč boječ ; boječa deklica
// ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki ; boječe vedenje ; vdano boječ pogled prim. bati se

bojéčen -čna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
star. boječ : bila je boječna in plašljiva / boječno smehljanje

bojéčnež -a m ( ẹ̑ )
ekspr. boječ človek: posmehoval se je boječnežem

bojéčnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost boječega človeka: očitajo mu boječnost ; iz boječnosti je pobegnil

bôjen -jna -o prid. ( ó )
nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet ; bojna tovariša sva ; prebiti bojno črto ; spremlja ga bojna sreča ; bojna vrsta ; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini ; bojna oprema ; bojna sekira ; bojno letalo / bojni klic ; peti bojne pesmi ; bojni plesi ; bojne igre igre, ki ponazarjajo boj
● ekspr. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprt
♦ voj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi

bojevalíšče -a s ( í )
voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni

bojevánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju ; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj

bojeváti se -újem se nedov. ( á ȗ )
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo ; bojevati se s sovražnikom ; pren. dvom se bojuje z upanjem ; bojevati se sam s seboj ; vse življenje se je bojeval z revščino
2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost ; bojevati se za pravico z besedo in peresom
● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno

bojéven -vna -o prid. ( ẹ̄ )
knjiž. bojen : bojevne oblike ; organizirati bojevno vodstvo

bojevít -a -o prid. , bojevítejši ( ȋ )
vnet, pripravljen za boj: bojevit človek, narod / v njem se je prebudil bojevit duh ; govoril je v bojevitem tonu / fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti se radi pretepajo

bojevítež -a m ( ȋ )
ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže

bojevítost -i ž ( ȋ )
lastnost bojevitega človeka: kazal je izredno bojevitost

bojévnica -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. vojakinja : pogumna bojevnica / politična bojevnica ; bojevnica za pravice žensk

bojévnik -a m ( ẹ̑ )
knjiž. borec , vojak : od vseh strani se zgrinjajo bojevniki ; hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma
♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne

bojévniški -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od bojevnik: storil je svojo bojevniško dolžnost ; bojevniška pesem

bojíšče -a s ( í )
kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče ; pasti na bojišču ; poročila z bojišča ; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo

bojkót -a m ( ọ̑ )
zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih: napovedali so bojkot tujemu blagu ; organizirati bojkot proti podjetju ; razglasili so gospodarski bojkot sosednje države ; ekonomski bojkot ; organiziran bojkot / družabni bojkot izključitev iz družbe

bojkotírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo
// ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve

bojkotíst -a m ( ȋ )
polit. pristaš smeri v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zavzemala za odpoklic poslancev stranke iz dume:

bôjler -ja m ( ó )
naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler ; električni, plinski bojler ; stoječi stolitrski bojlerji
♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj

bojník -a m ( í )
zastar. borec , vojak , bojevnik : čvrst bojnik / bojnik za zmago resnice

bók -a in bòk bôka m ( ọ̑ ọ̄; ȍ ó )
1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke ; meč mu je visel ob boku ; ženska širokih bokov ; riba s progami na bokih ; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok!
// nav. ed. stran telesa: ležati na boku ; obrnil se je z boka na bok ; levi, desni bok
2. stranski, vzdolžni del
a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok ; voda se peni ob bokih
♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu
b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone ; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi ; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj

bokál -a [ bokau̯ tudi bokal ] m ( ȃ )
nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina ; bokal pšena / popila sta kar dva bokala
// vrču podobna posoda: natočiti bokal ; bokal je že spet prazen

bokálnica -e [ bokau̯nica ] ž ( ȃ )
gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi:

bókanje -a s ( ọ̄ )
zastar. zidanje obokov:

bókarica -e ž ( ọ̑ )
lov. dvocevna puška, pri kateri sta cevi druga nad drugo: bokarica z daljnogledom

bókast in bôkast -a -o prid. ( ọ̄; ó )
1. obokan : bokast strop
2. knjiž. ki ima široke boke: bokasta ladja

bokàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
knjiž. ki ima široke boke: bokato dekle

bókati 1 -am nedov. ( ọ̄ ọ̑ )
1. dajati čemu vzbočeno obliko: bokati doge, pločevino / nad očmi so se bokale goste črne obrvi
2. gozd. uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda: bokati kopo

bókati 2 -am nedov. ( ọ́ ọ̑ )
lov. na kratko se oglašati: srna boka

boklína -e ž ( í )
knjiž. vzboklina , izboklina : boklina ščita

bokobrán -a m ( ȃ )
navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik

bókoma prisl. ( ọ̑ ) knjiž.
1. z bokom naprej: bokoma se umikati
2. z boka: bokoma napasti

bókoplavútarica -e ž ( ọ̑-ȗ )
nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae:

bokoplúta -e ž ( ȗ )
nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae:

bókovka -e ž ( ọ̑ )
lov. bokarica

bokožívčnik -a m ( ȋ )
nav. mn., zool. mehkužci s preprosto razvitim živčevjem in drugimi organskimi sistemi, Amphineura:

bóks 1 -a in bòks bôksa m ( ọ̑; ȍ ō )
usnje iz goveje ali konjske kože: škornji iz črnega boksa

bóks 2 -a in bòks bôksa m ( ọ̑; ȍ ō )
ločen, ograjen prostor; oddelek , predelek : nova tržnica bo imela deset boksov ; razstavni boksi ; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov ; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor ; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov ; v prid. rabi:, fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera

bòks 3 bôksa tudi bóks -a m ( ȍ ō; ọ̑ )
šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu ; že dolgo se ukvarjajo z boksom ; vaje v boksu ; v prid. rabi: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu

boksáč -a m ( á )
športnik, ki se ukvarja z boksom; boksar : bil je dober boksač ; boksač lahke kategorije

bôksanje tudi bóksanje -a s ( ó; ọ̑ )
glagolnik od boksati: izuriti se v boksanju ; ukvarjati se z boksanjem

bôksar tudi bóksar -ja m ( ó; ọ̑ )
1. športnik, ki se ukvarja z boksom: boksarja sta se silovito borila ; tekmovanje boksarjev lahke kategorije
2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem
♦ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja

bôksarice -ric ž mn. ( ó ȏ )
spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: pod jesenskimi oblačili je nosila boksarice ; čipkaste boksarice ; oprijete boksarice

bôksarka tudi bóksarka -e ž ( ó; ọ̑ )
športnica, ki se ukvarja z boksom: najuspešnejša boksarka na svetu, v lahki kategoriji ; boksarke na treningu / poklicna, profesionalna boksarka

bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. ( ó; ọ̑ )
nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop ; boksarski šport ; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji ; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja

bóksast in bôksast -a -o prid. ( ọ̑; ō )
ki je iz boksa, usnja: boksasti čevlji

bôksati -am tudi bóksati -am nedov. ( ó; ọ̑ )
1. ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati
// nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom ; tekmovalec je boksal defenzivno
2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh

bókser -ja m ( ọ̑ )
večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser ; bokser z rodovnikom

boksít -a m ( ȋ )
petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita ; rudnik boksita ; tovarna za predelavo boksita

boksíten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na boksit: boksitna ruda ; odkriti boksitna ležišča

bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. ( ó ȏ; ọ́ ọ̑ )
pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh

bóksovka in bôksovka -e ž ( ọ̑; ō )
fot. žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč

ból 1 -i ž ( ọ̑ )
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina : nositi, potožiti bol ; duševna, globoka bol ; bol srca
// zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli

bol 2 m , gl. bolus

bolán bôlna -o tudi -ó [ bou̯na ] prid. ( ȃ ó )
1. ki ima bolezen; ant. zdrav : bolan otrok ; njegov oče je že dolgo bolan ; že celo zimo leži bolan ; videti je bolan ; naredil se je bolnega ; doma ima bolno mater ; bolan na pljučih, na srcu ; bolan na smrt, za smrt ; bolan za jetiko, za rakom ; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan ; duševno, spolno, živčno bolan ; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom ; bled, bolan obraz ; bolno dihanje ; pren. bolne ambicije, sanje ; obhajajo ga bolne misli ; bolna občutljivost, razdraženost ; pesn.: bolna duša ; bolno srce
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče ; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja

bolánčkan -a -o prid. ( ȃ )
otr. bolan : ali si bolančkan

bolèč -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
ki povzroča bolečine: boleča glava ; rana je močno boleča / boleč udarec ; pren. reševati boleče probleme, spore ; boleča ugotovitev
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka ; pogostni izostanki so edina boleča točka v razredu prim. boleti

bolečína -e ž ( í )
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila ; čutiti, imeti, trpeti bolečine ; njegov krik je izražal bolečino ; lajšati bolečine ; kričati, stiskati zobe od bolečin ; huda, pekoča, topa bolečina ; bolečine v križu, v prsih ; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu ; duševne bolečine ; sin mu je prizadejal veliko bolečin ; pesn. bolečina slovesa ; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže

bolečínica -e ž ( í )
nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku ; osebne, skrite bolečinice

bolečínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od bolečina: bolečinski občutek

bolečnína -e ž ( ī )
pravn., nekdaj odškodnina za bolečine: zahtevati bolečnino

boléčnost -i ž ( ẹ́ )
med. značilnost bolečega: bolečnost mišic, sklepov

boléhanje -a s ( ẹ́ )
glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje

boléhati -am nedov. ( ẹ́ ẹ̄ )
biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha ; bolehati na jetrih ; bolehati na mrzlici za mrzlico / drevesce boleha hira ; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo ; boleha za radovednostjo

boléhav -a -o prid. ( ẹ́ )
ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček ; vseskozi je bolehav ; bolehav od rojstva / njegov obraz je bolehave sive barve

boléhavec -vca m ( ẹ́ )
zastar. bolehav človek: starčki in bolehavci

boléhavost -i ž ( ẹ́ )
stanje bolehavega človeka: bolehavost mu je podrla vse načrte ; trdovratna bolehavost

boléhen tudi bolêhen -hna -o prid. , boléhnejši tudi bolêhnejši ( ẹ́ ẹ̄; é ē )
ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček ; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože

boléhnež tudi bolêhnež -a m ( ẹ̑; ȇ )
bolehen človek:

boléhnost tudi bolêhnost -i ž ( ẹ́; é )
stanje bolehnega človeka: zaradi bolehnosti večkrat manjka v šoli ; vzroki bolehnosti otrok so različni

bólen -a m ( ọ́ )
zool. roparska riba, ki živi v počasi tekočih rekah donavskega porečja, Aspius aspius: olivno zeleni hrbet bolena se je pokazal na površju

bolêrček -čka m ( ȇ )
ekspr. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja; bolero : pomagal ji je sleči bolerček

bolêro -a m ( ȇ )
1. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja: bel bolero
2. španski ples v tričetrtinskem taktu: plesati bolero
// skladba za ta ples: zvoki bolera

bolést -i ž ( ẹ̑ )
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina : bolest jo teži ; lajšati, občutiti bolest ; srce se ji stiska od bolesti ; pekoča bolest ; solze bolesti
// zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti

bolésten -tna -o prid. , boléstnejši ( ẹ̄ )
1. nanašajoč se na bolest: bolesten krik, nasmeh, vzdih ; bolesten izraz ; bolestne poteze obraza / bolestno razočaranje
2. ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake: bolestna občutljivost, razburljivost / bolestna lažnivost ; z bolestno radovednostjo je poizvedoval o njej

boléstnež -a m ( ẹ̑ )
knjiž. bolezensko neuravnovešen človek: nevrotiki in bolestneži

boléstnost -i ž ( ẹ̄ )
knjiž. lastnost, značilnost bolestnega: bolestnost misli
● knjiž. do bolestnosti občutljiv človek zelo, pretirano

boléta -e ž ( ẹ̑ )
fin., nekdaj potrdilo, navadno o plačilu carine, trošarine: carinska boleta

boléti -ím nedov. , bôlel ( ẹ́ í ) nav. 3. os.
1. povzročati bolečine: glava, zob me boli ; ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo ; vino je tako kislo, da me za ušesom boli ; pren. neuspeh, sramota ga boli ; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti
2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli ; v prsih me boli ; pren. boli me, ker si takšen ; boli ga, ko vidi mater jokati ; zastar. v srce ga boli, da je sin tak
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice ; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali ; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen ; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč

bolézen -zni ž ( ẹ̑ )
1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ; nalesti se bolezni ; dobiti bolezen ; kakšno bolezen pa ima ; ozdraviti, preboleti bolezen ; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen ; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen ; duševna bolezen ; bolezni dihal, srca ; povzročitelj bolezni je virus ; bolnišnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada ; bolezen jo je zdelala ; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni / bolezen norih krav nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka / peta bolezen in peta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji brez povišane telesne temperature / šesta bolezen in šesta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji in visoka telesna temperatura
● preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ med. angleška bolezen rahitis ; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka ; kronična bolezen ; legionarska bolezen hujša oblika legioneloze, za katero sta značilni močno povišana temperatura in pljučnica ; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja ; sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi ; med., vet. Bangova bolezen bruceloza
2. ekspr. pomanjkljivosti , napake : stara bolezen slovenske politike / otroške bolezni uvajanja novega sistema

bolézenski -a -o [ bolezənski ] prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces ; bolezenski znaki ; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi ; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust

boleznína -e ž ( ī )
pravn., nekdaj nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo: izplačevati, obračunavati boleznine

boleznív -a -o prid. ( ī í )
zastar. bolehen : bolezniv je videti

bolgarístika -e ž ( í )
veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko

bolgárski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Bolgare ali Bolgarijo: bolgarski jezik ; bolgarske vezenine / bolgarski borci

bolgárščina -e ž ( ā )
bolgarski jezik: študij bolgarščine

bôlha -e stil. -é [ bou̯ha ] ž ( ó )
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače ; bolha ga grize, pika ; imeti, loviti, obirati si bolhe ; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico ; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae ; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex

bolháč -a [ bou̯hač ] m ( á )
1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača
// prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem
2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača
3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače

bolhàt -áta -o [ bou̯hat ] prid. ( ȁ ā )
ki ima veliko bolh: bolhat pes

bolhàv -áva -o [ bou̯hav- ] prid. ( ȁ á )
bolhat

bôlhica -e [ bou̯hica ] ž ( ó )
manjšalnica od bolha: bolhe in bolhice / ekspr. kuža, imaš kaj bolhic

bolíd -a m ( ȋ )
astron. močno sijoč meteor: opaziti bolid

bòlj 1 prisl. , nàjbolj ( ȍ )
1. stopnjuje
a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen ; bolj goreč, oddaljen, razvit ; bolj moški ; bolj domač, zdrav ; najbolj gozdnati kraji ; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali ; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej ; stal je bolj zadaj kakor jaz ; bolj natanko pogledati ; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče ; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug ; ono drugo blago mi je bolj po volji ; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil ; naraven je, da bolj ne more biti ; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj ; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi ; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj ; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali ; čim nižje greš, tem bolj je zeleno ; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate ; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)

bolj 2 prisl.
1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli ; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta ; govori bolj sebi kakor drugim ; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki
● vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen
2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni ; to je bolj slab gospodar ; postave je bolj očetove ; denarja je bolj malo ; mož je že bolj v letih ; bolj po starem je oblečen

boljár -ja m ( ā )
zastar. bojar : moskovski boljarji

bóljka in bôljka -e ž ( ọ́; ó )
bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum:

bóljšanje -a s ( ọ̑ )
glagolnik od boljšati se: boljšanje bolezni

bóljšati se -am se nedov. ( ọ̑ )
postajati boljši: vreme se boljša / bolezen se mu boljša

boljševík -a m ( ī )
1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
// ekspr. komunist sploh: slovenski boljševiki
2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec , upornik : pusti jih, to so sami boljševiki

boljševístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševistični tovariši ; boljševistična ideologija

boljševíški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševiška partija ; boljševiška revolucija / boljševiška ideologija

boljševizácija -e ž ( á )
prilagajanje boljševiški ideologiji: boljševizacija partije

boljševízem -zma m ( ī )
teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem ; ruski boljševizem

boljševizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prilagajati boljševiški ideologiji: boljševizirati partijo ; Rusija se je boljševizirala / časopisi so se postopoma boljševizirali

bóljši -a -e prid. ( ọ̑ )
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi ; skrbeti za boljšo kakovost ; zdaj ima boljše pogoje ; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo ; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje ; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste ; zahajal je v boljše kroge ; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta ; šalj. to je moja boljša polovica žena ; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti ; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku ; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli ; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem ; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej prim. dober

bollandist -a [ bolandíst ] m ( ȋ )
v Franciji in Belgiji član skupine jezuitov, ki se ukvarja s pisanjem življenjepisov svetnikov:

bólnica 1 -e ž ( ọ̑ )
zavod za zdravljenje bolnikov; bolnišnica : odpeljali so ga v bolnico ; ležati v bolnici ; otroška, vojaška bolnica ; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnišnica na skritem kraju

bolníca 2 -e [ bou̯nica ] ž ( í )
bolna ženska: bolnica se hitro popravlja ; pogledati k bolnici

bólničar -ja m ( ọ̑ )
kdor poklicno streže bolnikom: zaposlen je kot bolničar ; pomožni, dežurni bolničar / vojni bolničar

bólničarka -e ž ( ọ̑ )
ženska, ki poklicno streže bolnikom: izurjena bolničarka ; šola za bolničarke / partizanska bolničarka

bólničarski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bolničarje: bolničarski poklic / bolničarski tečaj ; bolničarska šola

bolníček -čka [ bou̯ničək ] m ( ī )
ljubk. bolan otrok: bolniček potrebuje svežega zraka

bólničen -čna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bólnico: bolnični oddelki / bolnično zdravljenje raka

bolníčin -a -o [ bou̯ničin ] ( ȋ )
svojilni pridevnik od bolníca: bolničin srčni utrip ; težko bolničino stanje

bolník -a [ bou̯nik ] m ( í )
bolan človek: bolnik blede, hujša ; bolnik že dolgo leži ; bolniku je nekoliko odleglo ; osamiti, preiskati bolnika ; duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik ; kroničen bolnik ; bolnik z vročino ; tečaj za nego bolnikov / to je težek bolnik zelo bolan
♦ med. afebrilni bolnik

bolníkov -a -o [ bou̯nikov- ] ( í )
svojilni pridevnik od bolnik: bolnikova soba ; bolnikovo razpoloženje

bolníški -a -o [ bou̯niški tudi bolniški ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bolnike: bolniška oskrba ; bolniška postelja, soba / bolniška strežnica / ima bolniški dopust / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje ; sam., pog.: zdravnik ga noče dati na, v bolniško ; iti v bolniško na bolniški dopust

bolníškooskŕben -bna -o [ bou̯niškooskərbən tudi bolniškooskərbən ] prid. ( ȋ-ȓ )
nanašajoč se na bolniško oskrbo: plačevanje bolniškooskrbnih dnevov

bolníšnica -e [ bou̯nišnica ] ž ( ȋ )
zavod za zdravljenje bolnikov: bolnišnica sprejema vsak dan ; odpeljali ga bodo v bolnišnico ; otroška, splošna bolnišnica ; bolnišnica za duševne bolezni / klinična bolnišnica bolnišnica, ki združuje več klinik ; negovalna bolnišnica bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice / veterinarska bolnišnica

bolníšničen -čna -o [ bou̯nišničən ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na bolnišnico: bolnišnične stavbe / bolnišnični zdravnik

bolníšniški -a -o [ bou̯nišniški ] ( ȋ )
pridevnik od bolnišnica: bolnišniški park

bolnoglàv in bolnogláv -áva -o [ bou̯noglav- ] prid. ( ȁ á; ȃ )
zastar. ki ga boli glava: fant je zmeraj bolnoglav

bôlnost -i [ bou̯nost ] ž ( ó )
knjiž. lastnost bolnega: bolnost rasti
● ekspr. sanjariti do bolnosti zelo, pretirano

bolométer -tra m ( ẹ̄ )
fiz. priprava za merjenje svetlobe na osnovi odvisnosti električnega upora od temperature:

bolónjec -jca m ( ọ̑ )
majhen športni ali hišni pes s kratkim gobcem in dolgo, kodrasto belo dlako:

bolónjski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec
2. nanašajoč se na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi ; bolonjski sistem ; fakulteta ima vse tri bolonjske stopnje / bolonjska reforma reforma sistema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005

bolovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu

bolováti -újem nedov. ( á ȗ )
nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu

bolščáti -ím [ bou̯ščati ] nedov. , bôlšči; bôlščal ( á í )
nepremično, topo gledati: bolščati izpod čela ; bolščal je vanjo s pijanimi očmi ; nepremično leži in bolšči v strop ; topo bolščati predse / oči mu krvavo bolščijo

bolščàv -áva -o [ bou̯ščav- ] prid. ( ȁ á )
ki bolšči: bolščave žabe / bolščav pogled ; sovražne, bolščave oči

bolščávost -i [ bou̯ščavost ] ž ( á )
med. izbuljenost oči: bolščavost pri bazedovki

bolšíca in bôlšica -e [ bou̯šica ] ž ( í; ó )
bolhica : bolhe in bolšice

bôlšjak 1 tudi bôlšjek -a [ bou̯šjak; bou̯šjek ] m ( ȏ )
bolšji iztrebek: bolšjaki na srajci

bolšják 2 -a [ bou̯šjak ] m ( á )
trg, na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; bolšji trg : stole je kupil na ljubljanskem bolšjaku / spletni bolšjak

bôlšji -a -e [ bou̯šji ] ( ȏ )
pridevnik od bolha: bolšji pik

bôlšnik -a [ bou̯šnik ] m ( ȏ )
bot. rastlina z rumenimi jezičastimi cveti, ki raste po nabrežjih, Pulicaria:

bólus tudi ból -a m ( ọ̑ )
min. rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa:

bolván -a m ( ȃ )
knjiž. balvan

bóm 1 bóš prihodnji čas od biti sem ( ọ̑; četrti pomen ọ́ ) s povedkovim določilom
1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega ; do vznožja bo še uro hoda ; to bo slika kakega starega mojstra ; to bo najbrž res ; vzroki neuspeha bodo kje drugje
2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši
3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni
// nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo
4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti 2

bóm 2 in bòm medm. ( ọ̑; ȍ )
posnema najnižji glas zvona: zvon poje: bom bom bom

bómba -e ž ( ọ̑ )
1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe ; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami ; atomska bomba ; kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje ; plinska polnjena s strupenim plinom , rušilna bomba ; slepa bomba ki ne eksplodira ; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo ; nastaviti tempirano bombo ; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje ; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju
2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka : napolniti bombe s kisikom
3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol ; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe ; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave ; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev ; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile ; globinska bomba za uničevanje podmornic

bombárda -e ž ( ȃ )
nekdaj top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle:

bombardêr -ja m ( ȇ )
bombnik : nad mestom so leteli bombarderji ; težki bombarderji

bombardír -ja m ( í )
star. topničar , artilerist : bombardirji v rjavih uniformah

bombardíranec -nca m ( ȋ )
pog. kdor je oškodovan pri bombardiranju:

bombardíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od bombardirati:
a) doživeti najhujše bombardiranje ; bombardiranje mest ; bombardiranje iz zraka ; hiše, porušene zaradi bombardiranja
b) elektronsko bombardiranje ; z bombardiranjem urana so razbili njegovo jedro

bombardírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem: jata bombnikov bombardira oporišče ; bombardirati hišo, mesto / pog., ekspr. začel ga je bombardirati s kamenjem obmetavati ; pren., ekspr. kar bombardira jih z dopisi in pozivi
♦ fiz. obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni

bombardírski -a -o ( í )
pridevnik od bombardir: bombardirska četa

bombardón -a m ( ọ̑ )
glasb. trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti v bombardon ; vojaški bombardon

bombást -a m ( ȃ )
1. bombastičnost : besedni bombast Koseskega
2. ekspr. kdor bombastično govori:

bombástičen -čna -o prid. ( á )
pretirano zanosen, stilno nabrekel: bombastični govori o domovini ; bombastičen slog ; bombastične besede / bombastična reklama

bombástičnost -i ž ( á )
pretirana zanosnost, stilna nabreklost: govornik je zašel v bombastičnost ; stilna bombastičnost

bombáš -a m ( á )
voj. žarg. vojak, ki napada z ročnimi bombami: prostovoljno se je javil za bombaša ; napad bombašev

bombáški -a -o ( á )
pridevnik od bombaš: bombaška četa

bombáž -a m ( ȃ )
semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina: predelovati bombaž ; očiščen, surov bombaž ; egiptovski bombaž ; obiranje bombaža ; izdelki iz bombaža / gojenje bombaža bombaževca
// pog. tkanina iz te surovine: bombaž se rad mečka
♦ kem. strelni bombaž razstrelivo z veliko rušilno močjo ; tekst. dolgovlaknati bombaž

bombážast -a -o prid. ( ȃ )
pog. bombažen : bombažasto blago / bombažaste nogavice ; bombažasta srajca

bombážen -žna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bombaž: bombažno vlakno / bombažna preja, tkanina ; bombažna srajca ; bombažno platno / bombažna industrija ; bombažna predilnica, tkalnica / bombažni nasadi nasadi bombaževca

bombážev -a -o prid. ( ȃ )
bombažen : bombaževo vlakno / bombaževa industrija

bombáževčev -a -o ( ȃ )
pridevnik od bombaževec: bombaževčev plod ; bombaževčevo olje

bombáževec -vca m ( ȃ )
kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovina: plantaže bombaževca ; olje iz semena bombaževca

bombaževína -e ž ( í )
tkanina iz bombažne preje: tanka bombaževina ; jopica iz bombaževine

bombaževínast -a -o prid. ( í )
ki je iz bombaževine: bombaževinasta srajca ; tanke bombaževinaste zavese / bombaževinaste rokavice

bómben -bna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bombo: bombni atentat ; zračni bombni napad / bombno letalo

bombéta -e ž ( ẹ̑ )
krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka: ovsena, polnozrnata bombeta ; sendviči z bombetami ali žemljami iz polnozrnate moke ; žemlje, rogljički in bombete

bómbica -e ž ( ọ̑ )
1. manjšalnica od bomba: metati bombice / vreči pasjo bombico ; strašilna bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči
2. krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka: speči kruhove bombice ; polnozrnata bombica in zrezek

bombírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
teh. izbočiti ali zaobliti površino: bombirati pločevino ; tapetnik bombira stol ; nepreh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov

bómbnik -a m ( ọ̑ )
veliko letalo, namenjeno za metanje bomb na cilj: bombniki so bombardirali vojaške centre ; nad mestom so leteli bombniki ; atomski bombnik ; težki bombniki ; jata bombnikov ; oporišče za ameriške bombnike

bómbniški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bombnik: bombniška posadka / bombniško letalo

bombológ -a m ( ọ̑ )
publ. pirotehnik : bombologi niso našli eksplozivnega telesa ; policijski bombolog ; strokovnjaki bombologi

bombon ipd. gl. bonbon ipd.

bóme in bòme člen. ( ọ̑; ȍ )
zastar. bogme : bome, nič me nisi vesel

bómkanje -a s ( ọ̑ )
zastar. uporabljanje opisnega prihodnjega časa namesto sedanjega časa pri dovršnih glagolih:

bón -a m ( ọ̑ )
dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago: unovčiti bon ; kupiti blago na bone ; del izkupička je dobil v bonih ; boni in živilske nakaznice ; bencinski boni ; bon za kosilo ; boni za nakup izdelkov v industrijski prodajalni ; bon v vrednosti sto evrov / pokojninski bon od 1992 do 2002 vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja ; študentski bon enota za uveljavljanje pravice do subvencionirane prehrane za osebe s statusom študenta
♦ fin. blagajniški bon začasno potrdilo o prejemu denarja

bóna -e ž ( ọ̑ )
zastar. varuška , pestunja : otrok je prepuščen boni

bonáca -e ž ( ȃ )
popolnoma mirno morje ob brezvetrju: bila je bonaca in morje se je svetilo

bóna fíde prisl. ( ọ̑, ȋ )
knjiž. v prepričanju, da je tako prav; v dobri veri : to je storil bona fide

bonapartíst -a m ( ȋ )
pristaš bonapartizma: sprva je bil republikanec, nato navdušen bonapartist

bonapartístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na dinastijo Bonapartov ali bonapartiste: bonapartistični režim ; del prebivalstva je bil bonapartističen / bonapartistične težnje bivšega ministra

bonapartízem -zma m ( ī )
1. politično gibanje pristašev dinastije Bonapartov: sentimentalni bonapartizem
// oblast, vlada dinastije Bonapartov: bonapartizem v prvem in drugem cesarstvu
2. knjiž. samovlada po zgledu Napoleona Bonaparta: njegova oblast je že prehajala v bonapartizem

bonapártovski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na dinastijo Bonapartov: bonapartovska rodbina

bonbón in bombón -a m ( ọ̑ )
industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov, sladkorček: lizati bonbone ; čokoladni, mentolni, mlečni bonboni ; kisli bonboni ; otrokom je prinesel vrečko bonbonov ; tovarna čokolade in bonbonov

bonbónček in bombónček -čka m ( ọ̑ )
nav. ekspr. manjšalnica od bonbon: kupiti otrokom bonbončke ; to dekle je kot bonbonček

bonboniêra in bomboniêra tudi bonbonjêra tudi bombonjêra -e ž ( ȇ )
lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero ; velika, okrašena bonboniera
// specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan

bondžóla in bondjola -e [ bondžóla ] ž ( ọ̑ )
gastr. na zraku sušen svinjski vrat: kupiti bondžolo

bónec -nca m ( ọ̑ )
1. v budističnem okolju menih : bonec zažiga kadilo
2. slabš. vplivna oseba stranke: nacistični bonci

bonificírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. trg. dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: zaradi te napake vam bomo bonificirali ; bonificirati pri ceni
2. izboljšati tla: bonificirati izsušeno močvirje

bonifikácija -e ž ( á )
1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije ; bonifikacija pri ceni
2. izboljšava tal: bonifikacija močvirij
3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi: zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije

bonít -a m ( ȋ )
zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov

bonitéta -e ž ( ẹ̑ )
1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet ; denarne, materialne bonitete ; bonitete za člane ; bonitete in popusti / bonitete, privilegiji in ugodnosti
2. plačilna sposobnost , (plačilna) zanesljivost : kreditna boniteta ; boniteta banke, podjetja, stranke ; boniteta dolžnika, kupca, posojilojemalca ; dokazilo, podatki o boniteti / dobra, visoka boniteta ; nizka, slaba boniteta ; ocenjevanje, presoja bonitete ; sprememba, znižanje bonitete države bonitetne ocene
3. agr. kakovost , uporabnost : boniteta zemljišča ; travniki različne bonitete

bonitéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na boniteto: bonitetna kartica ; zbiranje, unovčevanje bonitetnih pik, točk / bonitetni podatki ; bonitetni razred ; bonitetni sistem ; bonitetna agencija ali hiša ustanova, ki ocenjuje, presoja plačilno sposobnost, zanesljivost zlasti bank, držav ; bonitetna ocena ; bonitetno obdobje, poročilo / bonitetni razred zemljišča

bonitíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od bonitirati: bonitiranje semena ; bonitiranje zemljišč

bonitírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
agr. določati kakovost, uporabnost: bonitirati gozdna zemljišča

bonsáj -a m ( ȃ )
vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj

bontón -a m ( ọ̑ )
olikano, lepo vedenje: ne segaj v besedo, to ni bonton! knjiga o bontonu ; pren. bizarnost te osebe sega prek meje literarnega bontona
// pravila takega vedenja: držati se bontona ; kršiti bonton

bontónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bonton: bontonska pravila

bónus -a m ( ọ̑ )
1. posebna, dodatna ugodnost, ki jo lahko kdo izkoristi, zlasti naročnik storitev, kupec: dobiti, ponujati dodaten bonus ; mesečni bonus ; pomladni bonus ; 50-odstotni bonus ; bonus pri nakupu, zavarovanju
♦ šport. pravilo v košarki, da se od pete osebne napake v četrtini za vsako osebno napako mečejo prosti meti
2. posebna ugodnost, denarni dodatek, ki komu pripada za opravljeno delo, dosežke: visoki bonusi ; bonus za uspešnost ; izplačilo bonusov in nagrad ; bonusi in privilegiji / bonus za originalnost ; bonus za rekord, zmago
// posebna ugodnost, denarni dodatek, ki komu pripada pri upokojevanju: bonus za starševstvo, vojaščino ; pregleden, stimulativen sistem bonusov ; bonusi in malusi
// posebna ugodnost, denarni dodatek ob izplačilu zavarovalnine pri avtomobilskem zavarovanju: popravila zavarovalnici ni prijavil, da ne bi izgubil bonusa
♦ ekon. dodatni del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno zlasti prednostno delnico
3. prednost 1, 3 : bonus uravnotežene prehrane je več vlaknin in kakovostnih beljakovin ; avtorska glasba je dodaten bonus predstave ; v prid. rabi: bonus delnice ; bonus sekunde, točke ; bonus skladba

bonviván in bonvivant -a [ bonviván ] m ( ȃ )
knjiž. kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec: rafiniran bonvivan

bonvivánski in bonvivantski -a -o [ bonvivánski ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bonvivane: bonvivansko življenje / bonvivanski lepotec

boogie-woogie gl. bugivugi

boom gl. bum 2

bór 1 -a m ( ọ̑ )
kem. element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, element B: dodajanje bora ; posledice, znamenja pomanjkanja bora pri rastlinah ; magnezij in bor

bòr 2 bôra m ( ȍ ó )
iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom
♦ bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra ; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje ; rdeči bor z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris

bòr 3 bôra m ( ȍ ó )
nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj borov
// ekspr. denar sploh: nima bora v žepu ; zadnje bore sem dal
● star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja

bòr 4 bôra m ( ȍ ó )
zastar. boj : stopiti v bor ; viteški bori

borága -e ž ( ȃ )
bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage

bóraks -a m ( ọ̑ )
min. brezbarvna ali bela rudnina, ki se uporablja kot talilo, mehčalo: omehčati vodo z boraksom / proizvodnja boraksa

bóraksov -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na boraks: boraksov prah
♦ kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov

borát -a m ( ȃ )
kem. sol borove kisline: natrijev borat

bórba -e ž ( ọ̑ )
1. oborožen spopad; boj : borba se vname ; poseči v borbo ; ta človek ni za borbo ; on je že dolgo v borbi ; herojska borba naših narodov ; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba ; pren. doživlja hude notranje borbe
2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba ; borba mnenj ; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba
3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba ; borba za avtonomijo, za oblast
♦ biol. borba za obstanek

bórben -a -o prid. , bórbenejši ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj ; biti v prvi borbeni črti bojni ; borbene izkušnje naše armade ; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi
2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek ; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh

bórbenost -i ž ( ọ̑ )
lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza ; ti ljudje nimajo nobene borbenosti ; krepiti borbenost

bórčevski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na borce: partizanske in borčevske organizacije

bórd -a m ( ọ̑ ) pog.
deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska : tekmovalni bord ; test bordov in ostale opreme

bórdanje -a s ( ọ̑ )
glagolnik od bordati: bordanje je čedalje bolj priljubljeno

bórdar -ja m ( ọ́ ) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskar : z zavistjo gledam za bordarji, ki švigajo mimo mene
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: slovenski bordar je na tekmi paralelnega veleslaloma za svetovni pokal osvojil tretje mesto

bórdati -am nedov. ( ọ̑ ) pog.
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati 1 : pozimi je veliko bordal

bordél -a m ( ẹ̑ )
pog. javna hiša: pristaniški bordel ; dekleta iz bordelov / ekspr. ne trpim bordela v svoji hiši

bordélski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bordel: bordelska dekleta

bórder -ja m ( ọ́ ) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskar : uredili so moderno progo za borderje
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: v smučarskem središču je potekalo tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev

bordírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
obrt. delati borduro:

bordó 1 -ja m ( ọ̑ )
bordojec : piti bordo

bordó 2 -- prid. ( ọ̑ )
podoben barvi rdečega vina, temno rdeč: njena obleka je bila bordo ; bordo barva

bordójec -jca m ( ọ̑ )
vino iz okolice Bordeauxa, navadno rdeče: nalijte mu bordojca ; steklenica pristnega bordojca

bordójski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Bordeaux: bordojsko vino
♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna

bordonál -a m ( ȃ )
les. na kvadratni prerez tesan ali žagan les za ladjedelništvo:

bordóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Bordeaux: bordoška vina
♦ agr. bordoška brozga škropivo iz modre galice in apna ; gost. bordoška steklenica steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l

bordúra -e ž ( ȗ )
obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami ; vezena bordura ; krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke

bordúren -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na borduro: bordurni okras, pas

bordúrica -e ž ( ȗ )
manjšalnica od bordura:

bóre 1 -- prid. ( ọ̄ )
1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil
// star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog : bore kmet ; bore sinko
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih
// z rodilnikom še tisto bore trave so poteptali ; še to bore spanja mi je ukradel

bóre 2 člen. ( ọ̄ )
ekspr., navadno v zvezi z malo izraža prav majhno stopnjo: o njem vemo bore malo ; v povesti je bore malo izvirnega

boreál -a m ( ȃ )
geol. prva toplejša doba ob koncu pleistocena: toplo podnebje v borealu

boreálen -lna -o prid. ( ȃ )
bot., geogr. značilen za severno poloblo: borealni iglasti gozd ; borealna klima

bórec -rca m ( ọ̑ )
1. udeleženec oboroženega spopada, vojak: to je bil star in izkušen borec ; borec iz prve svetovne vojne / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev
// udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borci so šli v napad ; borec Cankarjeve brigade / borec iz enainštiridesetega leta udeleženec boja od leta 1941
2. kdor si zelo prizadeva za kaj: borec za mir ; borec za pravico, za svobodo

borélija -e ž ( ẹ́ )
1. biol. spiralasta bakterija, ki jo med gostitelji prenašajo zlasti klopi, Borrelia: v Sloveniji je z borelijo okuženih veliko klopov
2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega s tako bakterijo, med. lymska bolezen , lymska borelioza : zboleti za borelijo ; zdravljenje borelije v akutni fazi

borélijski -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na borelijo: borelijska okužba / borelijski klop

borelióza -e ž ( ọ̑ )
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo, med. lymska bolezen , lymska borelioza : borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete ; zboleti za boreliozo

bóren -rna -o prid. , bórnejši ( ọ́ ọ̄ )
knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje ; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka ; svet, porasel z borno travo ; ekspr. borna domišljija
// reven , siromašen : to so bili borni ljudje / borna koča, obleka

bórgis -a m ( ọ̑ )
tisk. tiskarska črka srednje velikosti med petitom in garmondom: članek v borgisu

bóri -a -o prid. ( ọ̄ )
1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab
// star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog : toča je zelo prizadela bore kmete
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje

borílec -lca [ boriu̯ca tudi borilca ] m ( ȋ )
1. star. borec , vojak , bojevnik : borilca je zadela krogla / borilec za narod
2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu

borílen -lna -o prid. ( ȋ )
šport. nanašajoč se na boks, rokoborbo, sabljanje: borilni športi ; borilne vaje

borílka -e [ borilka in boriu̯ka ] ž ( ȋ )
star. borka 1 , bojevnica : hrabre borilke / borilka za ženske pravice

borílnica -e ž ( ȋ )
knjiž. prostor za vaje v sabljanju, boksu, rokoborbi: mnogo časa je prebil v borilnici

borílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na borilce ali borilne športe: borilska oprema ; borilska pravila

boríšče -a s ( í )
1. tekmovalni prostor za boks, rokoborbo, sabljanje: boksarsko borišče ; navijači okrog borišča
2. star. bojišče : mnogo jih je padlo na borišču

borítelj -a m ( ȋ )
zastar. borec , vojak , bojevnik : umiranje boriteljev / boritelj za resnico

boríti se -ím se nedov. ( ī í )
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom ; junaško se je boril ; bataljon se je boril do zadnjega moža ; boriti se na nož, na življenje in smrt ; boril se je kakor lev ; pren. boriti se zoper obup ; boriti se sam s seboj ; boriti se s težavami ; več ur se je boril z valovi
2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto ; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice ; bori se, da bi obdržal svoj položaj
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem
3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije ; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati ; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril ; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo ; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno

borjáč -a m ( á )
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač

borják -a m ( á )
nar. borjač : okna gledajo na borjak / prašiče so nagnali v borjak

borjênje -a s ( é )
1. glagolnik od boriti se: podleči v borjenju ; zagrizeno borjenje / borjenje za osebne cilje
2. šport. boksarski, rokoborski, sabljaški šport: učitelj borjenja ; meči za borjenje

bórka 1 -e ž ( ọ̑ )
1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borka udarne divizije
2. ženska, ki si zelo prizadeva za kaj: borka za svobodo, za mir

bórka 2 -e ž ( ọ̄ )
nar. dolenjsko bor 2 : diši po rožah in borki

borníran -a -o prid. ( ȋ )
knjiž., nav. slabš. omejen , neumen : bornirani malomeščani ; drži se svojih borniranih principov

borníranec -nca m ( ȋ )
knjiž., nav. slabš. omejen, neumen človek: ima ga za borniranca

borníranost -i ž ( ȋ )
knjiž., nav. slabš. omejenost , neumnost : v svoji borniranosti ne more razumeti tega ; kulturna borniranost

bornít -a m ( ȋ )
min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid:

bórnost -i ž ( ọ́ )
knjiž. lastnost bornega: bornost obleke / sramuje se svoje bornosti

bórov 1 -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na element bor: borove rudnine, spojine / borova kislina ; borov vazelin borvazelin

bôrov 2 -a -o tudi borôv tudi boròv -ôva -o prid. ( ó; ó; ȍ ó )
nanašajoč se na bor 2 : borov les ; borov storž ; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec

borôvčev -a -o ( ō )
pridevnik od borovec: borovčev nasad

borôvčica -e ž ( ō )
nar. taščica : V hribu za hišo je zapela borovčica (J. Jalen)

borôvec -vca m ( ō )
nar. bor 2 : po hribu so rasli mladi borovci ; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd

borovíca -e ž ( í )
nar. vzhodno brin

borovína -e ž ( í )
borov les: omara iz borovine

borôvje -a s ( ȏ )
borov gozd: iti skozi borovje ; skrivati se v borovju ; gosto, temno borovje

borôvka -e ž ( ō )
bot. slabša užitna goba svetlo rjave barve; kravjača

borovníca -e ž ( í )
nav. mn. nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode: borovnice cvetejo ; nabirati, prodajati borovnice

borovníčar -ja m ( ȋ )
zastar. borovničevec : steklenica borovničarja

borovníčev -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na borovnice: borovničev grmiček / borovničev sok ; borovničev zavitek

borovníčevec -vca m ( í )
žganje iz borovnic: izvrsten, star borovničevec / razredčiti borovničevec sok iz borovnic

borovníčevje -a s ( í )
borovničevo grmičje: ob poti je rastlo borovničevje ; hoditi po borovničevju

borovníčje -a s ( ȋ )
borovničevje : zeleno borovničje

borovníčji -a -e prid. ( ȋ )
nanašajoč se na borovnice: borovničja stebelca / borovničje vino

borsalíno -a m ( ȋ )
moški klobuk iz tanke, mehke klobučevine: mož z borsalinom

bórša -e ž ( ọ̑ )
pog. vrečasta torba za čez ramo: vse telovadne potrebščine je nosil v borši

bóršč -a m ( ọ̑ )
v ruskem okolju juha iz rdeče pese, z zeljem in začimbami: v kuhinji je dišalo po boršču ; ukrajinski boršč
♦ gastr. gosta juha iz zelenjave in mesa, obarvana z rdečo peso

bòršt bôršta m ( ȍ ó )
nar. gozd : zeleni boršti

Bórštnikov -a -o prid. ( ọ̑ )
gled., v zvezi Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo:

bórvazelín -a m ( ọ̑-ȋ )
antiseptično sredstvo iz vazelina in borove kisline: namazati odrgnino z borvazelinom

bórza -e ž ( ọ̑ )
1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje ; trgovati na borzi ; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza znanja informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo ; pog. borza dela urad za posredovanje dela; trg dela
♦ fin. efektna borza
2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi

bórzen -zna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na borzo: borzni papirji ; borzni posli ; borzne kupčije ; borzna poročila
♦ ekon. borzni mešetar borzni posrednik ; borzni posrednik kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta ; borzno posredovanje opravljanje borznih poslov po nalogu komitenta ; borzni tečaj na borzi ugotovljena cena

borzijánec -nca m ( ȃ )
kdor se ukvarja z borznimi posli: zbrali so se finančniki in borzijanci / slabš. nisem nikak borzijanec

borzijánski -a -o ( ȃ )
pridevnik od borzijanec: zmagal je njegov borzijanski nagon

bórznik -a m ( ọ̑ )
kdor se ukvarja z borznimi posli: glasilo francoskih borznikov

bórzništvo -a s ( ọ̑ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z borznimi posli: razmah borzništva v devetdesetih letih

bórznoposrédniški -a -o prid. ( ọ̑-ẹ̑ )
nanašajoč se na borzne posrednike ali borzno posredovanje: borznoposredniški zastopnik ; borznoposredniška družba / borznoposredniška hiša

borzój -a m ( ọ̑ )
vet. velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgo dlako in vzbočenim hrbtom: gojiti borzoje

bôs 1 -a tudi bòs bôsa in boss -a [ tretja oblika bôs tudi bòs bôsa ] m ( ȏ; ȍ ȏ )
v ameriškem okolju šef 1 , vodja 1 : oblast bosov
// vodja kake organizirane skupine, navadno gangsterske:

bós 2 bôsa -o tudi -ó prid. ( ọ̑ ó )
1. ki ni obut: poleti je navadno bos ; iti, hoditi bos ; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic ; star. fant je bil bosih nog
2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan
3. ekspr. neosnovan , neresničen : taka trditev je bosa
● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih ; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno ; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto

bosáč -a m ( á )
zastar. bos človek:

bosánčica -e ž ( ā )
cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni: tiskati v bosančici

bosánec -nca m ( ā )
pog. bosanski konj:

bosánski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Bosance ali Bosno: bosanski običaji ; bosanske preproge / bosanski konj konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov

bosánščina -e ž ( ā )
bosanski jezik: udeleženci seminarja so se naučili osnovnega sporazumevanja v bosanščini ; prevajati v bosanščino ; hrvaščina, srbščina in bosanščina

bosáti -ám nedov. ( á ȃ )
ekspr. hoditi bos: kot otrok sem vse poletje bosal / bosati po dvorišču

bôsec in bósec -sca m ( ō; ọ̑ )
zastar. bos človek: ubogemu boscu je kupil čevlje

bósenski -a -o [ bosənski ] prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Bosno: neprehodni bosenski gozdovi / bosenski tobak ; bosenska preproga

bosílje -a s ( ȋ )
knjiž. bazilika 2 , bažiljka : šopek bosilja

bosíljek -jka m ( ȋ )
nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika 2 : dehteči bosiljek

bosírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
arhit. površinsko obdelati kamen:

bosják -a m ( á )
1. zastar. bos človek: za njo je počasi hodil bosjak
2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež , brezdomec , potepuh : družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka

bosjáški -a -o ( á )
pridevnik od bosjak 2: bosjaško življenje

bosjáštvo -a s ( ȃ )
knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj družbeni sloj bosjakov: zbralo se je bosjaštvo iz vse okolice
// življenje ali nazori bosjakov: otresel se je bosjaštva ; bedno bosjaštvo

bóskopski -a -o prid. ( ọ̑ )
agr., v zvezi boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve:

bósman -a m ( ọ̄ )
etn. pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji: razrezati bosman

Bósna -e ž ( ọ̑ )
pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno ; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili

bosonóg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. bos 2 : bosonogo dekletce / bosonog konj
♦ rel. bosonogi avguštinci strožji red avguštincev

bosonóžec -žca m ( ọ̑ )
knjiž., ekspr. bos človek, navadno otrok: mali, umazani bosonožci

bosopét in bosopèt -éta -o prid. ( ẹ̑; ȅ ẹ́ )
ekspr. bos 2 : gologlav in bosopet deček ; bosopeti paglavci skačejo po travniku

bosopétec -tca m ( ẹ̑ )
ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci

bosopétiti -im nedov. ( ẹ́ ẹ̑ )
ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole

bosopétka -e ž ( ẹ̑ )
ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka

bosopétnik -a m ( ẹ̑ )
ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki

bosôta -e ž ( ó )
knjiž. stanje bosega človeka:

bossa nova bosse nove [ bósa nôva ] ž ( ọ̑, ȏ )
ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo
// skladba za ta ples:

bôsti bôdem nedov. , bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla ( ó )
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode ; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči ; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode ; njihov prezir ga bode ; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino ; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj ; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska ; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi ; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha ; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno ; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži ; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice prim. bodeč

bóston -a m ( ọ̑ )
1. ameriška igra s kartami za štiri osebe: gostje so zaigrali partijo bostona
2. ameriški ples v ritmu počasnega valčka: plesati boston

bošnjáški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na Bošnjake: bošnjaška manjšina ; bošnjaška stranka ; bošnjaško prebivalstvo

bóštvo -a s ( ọ̑ )
star. božanstvo , bog : milost boštva

bòt in bót povdk. ( ȍ; ọ̑ )
pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vrnil sem ti in zdaj sva bot ; pustite vi mene, jaz pa bom vas, pa smo si bot ; nekaj dodaj, pa si bova lepo bot

bóta -e ž ( ọ̄ )
nav. mn., nar. usnjena golenica: škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube
// nar. zahodno škorenj : bil je v kratki suknji in botah

botáničarka -e ž ( á )
strokovnjakinja za botaniko:

botáničen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija ; botanično ime / botanična zbirka ; botanični rezervat območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst ; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene

botánik -a m ( á )
strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov

botánika -e ž ( á )
veda o rastlinah: dognanja v botaniki / tretjo uro je na urniku botanika

botániški -a -o prid. ( á )
zastar. botaničen : botaniški vrt

botanizírati -am nedov. ( ȋ )
opazovati ali zbirati rastline v študijske namene: učenci so letos pridno botanizirali ; botanizirati v gozdu

bótanje -a s ( ọ̄ )
glagolnik od botati se: po dolgem botanju je trgovec popustil pri ceni

bótati se -am se nedov. ( ọ̄ )
star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto ; botati se za plačilo

botéga -e ž ( ẹ̑ )
nar. primorsko manjša trgovina: tržaške botege

bóter -tra m ( ọ́ )
1. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter ; biti, iti za botra ; birmanski, krstni boter ; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri
// navadno kot nagovor starejši znan moški; stric : boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec
2. nekdaj častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo:
3. kdor tujemu otroku, znanemu ali neznanemu, gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: boter enkrat na leto prejme poročilo, kako je bil njegov denar porabljen

botíti -ím nedov. ( ī í )
agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito

bótoks -a m ( ọ̑ )
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez: injekcija botoksa
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: vse več ljudi se odloča za posege z botoksom in lepotne operacije

bótra -e ž ( ọ́ )
1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu ; teta ji bo za botro ; birmanska botra
// navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta : botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo!
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela
2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo:

bótrček -čka m ( ọ̄ )
ekspr. manjšalnica od boter: kdo bo pa botrček / botrček, kupi nam cukra

bótrica -e ž ( ọ́ )
ekspr. manjšalnica od botra: botrica ji je kupila uro / botrica, še žal ti bo!

botríja -e ž ( ȋ )
nar. botrinja , botrina : v nedeljo bodo imeli botrijo / skleniti botrijo

botrína -e ž ( í )
1. botrsko razmerje: biti v botrini
2. gostija ob krstu; botrinja

botríniti -im nedov. ( í ȋ )
zastar. biti glavni vzrok česa; botrovati : tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas

botrínja -e ž ( í )
1. gostija ob krstu: povabiti na botrinjo ; biti na botrinji
// jedi na tej gostiji: skromno botrinjo so kaj hitro pojedli
2. botrsko razmerje; botrina , botrstvo

botrínjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na botrinjo: botrinjsko vino

botrínstvo -a s ( ȋ )
botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo ; v botrinstvu so si

bótrn -a -o prid. ( ọ̄ )
nar. ki je v botrskem razmerju: bili so si botrni ; sam.: kaj meniš o teh botrnih

bótrov -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na botre: botrovo darilo ; sam.:, nar. botrovi so dobri ljudje člani botrove družine

botrovánec -nca m ( á )
otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: v zahvalo botrovanec neznanemu botru občasno napiše pismo ; osebni stik z botrovancem

botrováti -újem nedov. ( á ȗ )
1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol ; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe
2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi

bótrski -a -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na botre: prodajalci botrskih darov / botrsko razmerje

bótrstvo -a s ( ọ̄ )
botrsko razmerje: bila sta si v botrstvu ; krstno botrstvo

botulín -a m ( ȋ )
strup, ki ob zaužitju povzroča botulizem: pred časom so v premazu za tiramisu odkrili botulin
// ta strup, v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks : injekcija botulina / pomlajevanje z botulinom

botulízem -zma m ( ī )
med. zastrupitev s konzervirano hrano, okuženo z bakterijo: izbruh, primeri botulizma ; oblike botulizma ; pogin, smrt zaradi botulizma

bouclé -ja in buklé -êja [ buklé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ )
tkanina iz niti z drobnimi zankami: plašč iz boucléja
♦ tekst. nit z drobnimi zankami ; v prid. rabi: žametne in bouclé preproge

boutique -a [ butík ] m , tudi -- ž ( ȋ )
butik : odprli so nov boutique ; oblačila iz boutiqua / stil boutique

bovín -a -o prid. ( ȋ )
vet., navadno v zvezi bovina spongiformna encefalopatija nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka: izbruh bovine spongiformne encefalopatije [BSE]

bôvla -e ž ( ȏ )
mrzla pijača iz vina, sadja in sladkorja: pripraviti bovlo ; jagodna bovla ; kozarci za bovlo
// trebušasta steklena posoda s pokrovom za to pijačo:

bowling -a [ bôu̯ling- ] m ( ȏ )
šport. (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle s tremi luknjami za prste proti desetim kegljem, postavljenim v določenem redu: tekmovati v bowlingu

boy -a [ bôj tudi bój ] m ( ȏ; ọ̑ )
hotelski uslužbenec, ki opravlja manjše posle: boyi v livrejah

bóza -e ž ( ọ̑ )
osvežujoča orientalska pijača iz koruzne moke in sladkorja: piti bozo ; ugasiti žejo z bozo

bóžanje -a s ( ọ̑ )
glagolnik od božati: rahlo božanje

božánski -a -o prid. ( ȃ )
značilen za božanstvo: božanska pravičnost
// ekspr. čudovit , izvrsten , sijajen : povsod je vladal božanski mir ; božanski prizor ; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska

božánskost -i ž ( ȃ )
narava, lastnosti boga, božanstva: Grki so pripisovali herojem božanskost / svet glasbe je zanj izgubil nekaj božanskosti

božánstven -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na božanstvo: božanstvena načela

božánstvenost -i ž ( ȃ )
narava, lastnosti boga, božanstva: zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti
♦ rel. božanstvenost Kristusove osebnosti
// knjiž., ekspr. izredna lepota: božanstvenost pogleda na gore

božánstvo -a s ( ȃ )
božansko bitje, bog: antična božanstva
// rel. narava, lastnosti boga: verovati v Kristusovo božanstvo

bóžati -am nedov. ( ọ̑ )
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč ; pren. njene oči so ga božale ; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica ; žarki božajo obraz ; pren. prijazne besede božajo uho ; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo ; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal

bóžček -čka m ( ọ̑ )
ubožček , revček : lačen si, božček

bože gl. bog

bóžec -žca m ( ọ̑ )
ubožec , revež

bóžica 1 -e ž ( ọ̑ )
star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja : božica Afrodita ; božica ljubezni ; zdela se mu je kot mlada božica

bóžica 2 -e ž ( ọ̑ )
ubožica , revica : pokliči jo, božico

bôžič -íča m ( ó í )
1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič ; pričakovali smo te o božiču ; darilo za božič
2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli)
♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči

Božíček -čka m ( ȋ )
po izvoru mitološka oseba iz severnih krajev, upodobljena navadno kot dobrodušen, krepek starec z dolgo belo brado v (zlasti) rdeči obleki, ki okoli božiča obdaruje otroke: kmalu bo prišel Božiček ; Božiček ji je prinesel jopico

božíčen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na božič: božični dan ; božični prazniki ; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce
♦ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum ; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum

božičeváti -újem nedov. ( á ȗ )
v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma

božíčnica -e ž ( ȋ )
1. denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta v enakem znesku prejme vsak zaposleni: dobiti, prejeti božičnico ; izplačilo božičnice ; plača, regres in božičnica / ekspr. simbolična božičnica
2. prireditev z božičnim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: pred polnočnico so mladi naše župnije pripravili božičnico
3. nekdaj božična prireditev z obdarovanjem: pripravljati božičnico ; božičnica za otroke iz predmestja / dobil je od doma paket z božičnico

božíčnik -a m ( ȋ )
etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je bil božičnik ; tudi živina je dobila kos božičnika

božják -a m ( á )
nekdaj novec majhne vrednosti: stisnil mu je v roke tri božjake
// ekspr. denar sploh: nima božjaka v žepu ; biti brez božjaka
● star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja

božjakovína -e ž ( í )
les božjega drevca:

božjást -i ž ( ȃ )
živčna bolezen s krči in nezavestjo, med. epilepsija : imeti božjast ; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije ; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti

božjásten -tna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na božjast: božjastni krči ; božjastni napad / božjasten človek ; ker je božjasten, ni za težko delo ; začela se je zvijati kot božjastna

božjástnež -a m ( ȃ )
kdor ima božjast: bil je videti kot božjastnež

božjástnica -e ž ( ȃ )
ženska, ki ima božjast: krči božjastnice

božjástnik -a m ( ȃ )
kdor ima božjast: pomagati božjastniku ; božjastnika je vrglo ; zvilo ga je kakor božjastnika

božjástnost -i ž ( ā )
božjast : odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost
// značilnost božjastnega človeka:

bôžje -ega s ( ó ) star.
1. božjast : božje ga je metalo, vrglo
2. kap 2 , mrtvoud : božje ga je udarilo, zadelo ; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje

božjepóten -tna -o prid. ( ọ̑ )
romarski : božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke

božjepótnik -a m ( ọ̑ )
romar : božjepotniki so prišli od daleč ; procesije božjepotnikov

božjepráven -vna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma

božjerópen -pna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na božji rop: božjeropno dejanje

božjerópnik -a m ( ọ̑ )
rel. kdor naredi božji rop:

bôžji -a -e prid. ( ó )
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela ; božja ljubezen, pravičnost ; prositi za božjo milost ; z božjo pomočjo smo se rešili ; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh ; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus ; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo ; Mati božja mati Jezusa Kristusa ; božja previdnost ga je vodila Bog ; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik ; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev ; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje ; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi ; na pomoč, ljudje božji ; nikjer nimaš božjega miru ; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh ; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen ; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno ; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast ; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel ; star. božja dekla smrt ; pog., šalj. božja kapljica vino ; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa ; vznes. božja njiva pokopališče ; iti na božjo pot romanje ; tam je slavna božja pot romarska cerkev ; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen ; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse ; star. stopiti pred božjo sodbo umreti ; star. šiba božja velika nesreča, nadloga ; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo ; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen ; naj gredo v božjem imenu ne branim jim ; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže ; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče ; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium ; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis ; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi ; pajesen ; prisl.: častiti po božje ; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja

bóžkati -am nedov. ( ọ̑ )
otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati : božkala mu je lase

božljáj -a m ( ȃ )
ljubkujoč gib z roko: otrok je bil hvaležen za vsak božljaj

božúr -a m ( ū )
nar. potonika : močno dehteči božur

br gl. brr

bracêra -e ž ( ȇ )
navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva

bráč 1 -a m ( ȃ )
glasb. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač

bráč 2 -a m ( á )
nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač : brači s polnimi košarami grozdja

bráčka -e ž ( ȃ )
gozd. braška

bráda -e stil. -é ž , rod. mn. brád ( á )
1. spodnji del obraza: podpirati si brado ; zapet do brade ; z brado pridržati šal ; gola, koščena, okrogla brada ; jamica na bradi
2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa ; briti, gladiti, nositi brado ; pustiti rasti brado ; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada ; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi
3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom ; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star ; ima dve bradi brado s podbradkom ; star. dajati na brado na upanje ; smehljati se v brado sam pri sebi ; zastar. viseti za brado biti odvisen ; pog. problem z brado star ; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski ; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis ; čeb. brada deščica pred žrelom panja ; friz. cesarska brada dvodelna ; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami ; mornarska brada navzgor počesana ; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu ; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov ; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico ; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

bradáč -a m ( á )
ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih je jezno gledal ; nepočesani bradač / škrat bradač
// šalj. kozel : bradač je zameketal in pobegnil
♦ zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus

bradàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz
● ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara
♦ teh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje

bradátec -tca m ( ȃ )
ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado; bradač : skuštran bradatec

bradátost -i ž ( á )
značilnost bradatega človeka:

bradavíca -e ž ( í )
majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice: na obrazu ima bradavico ; izžgati bradavice
// pigmentirani vrh prsi, vrh dojke: prsna, sesna bradavica
♦ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino

bradavíčar -ja m ( ȋ )
ekspr. kdor ima bradavice: kako grdo gleda ta bradavičar
♦ zool. strupen severnoameriški kuščar z bradavičasto kožo prsteno rjave barve, Heloderma suspectum

bradavíčast -a -o prid. ( í )
1. poln bradavic: bradavičasta koža
♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej
2. podoben bradavici: bradavičast izrastek

bradavíčavost -i ž ( í )
pojavljanje, obstajanje bradavic:

bradavíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih
♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic

bradavíčica -e ž ( í )
manjšalnica od bradavica: roke, posejane z bradavičicami

bradavíčka -e ž ( í )
manjšalnica od bradavica: nad obrvjo ima bradavičko / prsna bradavička

bradavíčnat -a -o prid. ( ȋ )
zastar. poln bradavic; bradavičast : bradavičnata koža

bradavíčnik -a m ( ȋ )
nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik : sok bradavičnika

brádelj -dlja m ( á )
kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj

brádeljnica -e [ bradəljnica ] ž ( ȃ )
šport. eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji: sedeti na bradeljnici

bráden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na brado: bradna kost / bradne kocine

brádica -e ž ( á )
manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica

bradikardíja -e ž ( ȋ )
med. pojav, da srce utripne v minuti manjkrat, kot je normalno:

bradína -e ž ( í )
meso pod vratom prašiča: debela bradina

brádlja 1 -e ž ( ȃ )
šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge

brádlja 2 -e ž ( ȃ )
gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja

bradníca -e ž ( í )
star. helebarda : oboroženi so bili s sulicami in bradnicami

brádovec -vca m ( á )
bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata:

bradúcelj -clja m ( ú )
vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku:

brádva -e ž ( ȃ )
gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja 2 : udarci bradve

bragóc -a m ( ọ̑ )
istrski ribiški čoln z dvema jamboroma in zavihanim kljunom:

brahi... prvi del zloženk
nanašajoč se na kratkost, kračino: brahikefalen ; brahilogija

brahiálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. surov , grob 2 : brahialna sila
♦ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija

brahikefálen -lna -o prid. ( ȃ )
antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav , okrogloglav : brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja

brahikefálnost -i ž ( ȃ )
antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost , okrogloglavost

brahilogíja -e ž ( ȋ )
lit. kratko, primerno zgoščeno izražanje:

brahiopód -a m ( ọ̑ )
nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec

bráhiterapíja -e ž ( ȃ-ȋ ) med.
radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega: pri raku prostate brahiterapija ni bila tako učinkovita, kot so pričakovali ; zdravljenje z brahiterapijo / nevtronska brahiterapija

brahmán tudi bramán -a m ( ȃ )
v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman

brahmanízem tudi bramanízem -zma m ( ī )
starejša indijska vera: pripadniki brahmanizma

brahmánski tudi bramánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost

brahmín tudi bramín -a m ( ȋ )
brahman : brahmin jih je blagoslovil

Braillov -a -o [ brájlov- in brájev- ] prid. ( ȃ )
navadno v zvezi Braillova pisava in braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi

brainstorming -a [ brêjnstórming- ] m ( ȇ-ọ̑ )
tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej, možganska nevihta: brainstorming različnih idej

brájda -e ž ( ȃ )
po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih ; po brajdah zori grozdje ; počivati pod senčno brajdo ; gosta, zelena brajda
// ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi ; brajda za žlahtne hruške / žična brajda

brájdnik -a m ( ȃ )
ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje; brajda : stene so prepete z brajdniki

brájica -e ž ( ȃ )
pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: učenje brajice ; odlomek iz knjige v brajici

brák -a m ( ȃ )
večji lovski pes, navadno lisast: goji brake / istrski brak / angleški brak lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce, prepelice
// pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak

bráka -e ž ( ā )
samica braka:

brakáda -e ž ( ȃ )
lov. skupen lov z braki: iti na brakado ; brakada na zajce

brakádar -ja m ( ȃ )
lov. lovec, ki se udeleži brakade:

brákičen -čna -o prid. ( á )
geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje

brakír -ja m ( í )
lov. kdor pri brakadi izganja divjad z braki: brakir je spustil pse z verižice

brakírati -am nedov. ( ȋ )
lov. pri brakadi izganjati divjad z braki: kdo bo danes brakiral

brálčev -a -o [ brau̯čev- ] ( ȃ )
svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija ; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje

brálec -lca [ brau̯ca ] m ( ȃ )
kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih ; epizoda v tekstu bralca pritegne ; zgodba za najmlajše bralce ; strasten bralec kriminalnih romanov ; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci
♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst

brálen -lna -o prid. ( ȃ )
namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer ; bralna soba ; bralna stran časopisa leposlovna ; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast
♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo ; šol. bralna značka ; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani ; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani

brálka -e [ brau̯ka ] ž ( ȃ )
ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov
// nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici

brálnica -e ž ( ȃ )
star. večja soba, namenjena za branje; čitalnica : bralnica je odprta ves dan ; zahajati v bralnico

brálnik -a m ( ȃ )
1. naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen bralnik pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: bralnik prstnih odtisov / optični bralnik naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
2. v zvezi elektronski bralnik ali e-bralnik tablici podobna naprava za branje knjig v digitalni obliki: kupil je elektronski bralnik ; branje knjig na elektronskih bralnikih ; zaslon e-bralnika

brálstvo -a [ brau̯stvo ] s ( ȃ )
ljudje, ki berejo; bralci : pisatelj je bralstvu dovolj znan ; slovensko bralstvo ; knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva

braman ipd. gl. brahman ipd.

brámba -e ž ( ȃ )
1. star. obramba : vdati se brez brambe ; bramba proti sovražniku / bramba domovine
// varstvo , zaščita : star sem in brez brambe ; vzeti koga v brambo / bramba pravic / načelnik požarne brambe gasilskega društva
2. nekdaj vojska, sestavljena iz brambovcev: stopiti v brambo ; deželna bramba

brámben -bna -o prid. ( ȃ )
star. obramben : brambni nasip ; brambni položaj / brambna moč države

brámbovec -vca m ( á )
nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce ; deželni brambovci ; oddelek brambovcev
♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije
// star. branilec , branitelj : brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice

brámbovski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na brambovce: brambovska vojska / brambovska pesem

brámbovstvo -a s ( á )
nekdaj kar se nanaša na brambovce:

brámec -mca m ( ȃ )
navt. vrhnji del sestavljenega jambora; zgornji podaljšek

bramin gl. brahmin

brámor -ja m ( á )
1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine
2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor ; bramor na čeljusti
3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza : bramorji so pogostna bolezen

bramoràv -áva -o prid. ( ȁ á )
vet. ki ima bramor: bramorav junec

brámorka in bramórka -e ž ( á; ọ̄ )
nar. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor

brán 1 -a tudi -ú m ( ȃ )
nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran : Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor)
// star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove

brán 2 -í ž ( ȃ )
1. knjiž. obramba : pripravljati se na bran ; dvignili so se v bran dežele ; roka je preslabotna za bran
● star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se
2. star. varstvo , zaščita : jemati koga v bran
3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani ; utrjena bran ; pren. čustvo je podrlo brani razuma

brána -e stil. -é ž , rod. mn. brán ( á )
1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano ; zoral je in povlekel z brano ; členkasta, lesena, železna brana
2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano
3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno : brane so natlačene s snopjem
♦ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih

branáč -a m ( á )
zastar. kdor rahlja zemljo z brano: orači in branači

bránanje tudi branánje -a s ( ā; ȃ )
glagolnik od branati: oranje in brananje ; spomladansko brananje ozimine

bránati -am tudi branáti -ám nedov. ( ā; á ȃ )
rahljati zemljo z brano: branati njivo, travnik / branati s konjem

brancín -a m ( ȋ )
postrvi podobna morska riba srebrno modre barve: prodajati brancine ; kuhan, pečen brancin

bránda -e ž ( ȃ )
nar. primorsko zložljiva železna postelja: ležati na brandi

branding in brênding -a [ brênding- ] m ( ȇ )
ustvarjanje in uveljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti, znamčenje: dandanes se zdi, kot da je branding edini recept za pridobitev in lojalnost potrošnikov / branding držav

brandy tudi brêndi tudi bréndi -ja [ prva oblika brêndi tudi bréndi ] m ( ȇ; ẹ̑ )
gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy ; brandy s sodo

braník 1 -a m ( í )
obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku ; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike
● vznes. iti na branik domovine branit domovino ; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodo
♦ grad. poševni leseni ščit na mostni kozi ; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški ; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega ; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran

braník 2 -a m ( í )
agr. zob (pri brani): brana z ravnimi braniki

braníka -e ž ( í )
gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica : ugotoviti starost drevesa po številu branik

branílec -lca [ braniu̯ca in branilca ] m ( ȋ )
1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati ; napadalci so premagali branilce
// kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice
2. publ. kdor zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov: premagati branilce naslova prvaka ; branilec olimpijskega naslova
3. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine
4. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo

branílen -lna -o prid. ( ȋ )
obramben : branilno orožje / branilno povelje

branílka -e [ branilka in braniu̯ka ] ž ( ȋ )
1. ženska, ki odvrača napad: branilke trdnjave
// ženska, ki varuje, ščiti: branilka živali / branilka zakona
2. publ. posameznica ali moštvo, ki zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov: premagati branilke naslova ; branilka olimpijskega zlata ; branilka velikega kristalnega globusa
3. odvetnica, ki brani, zagovarja obtoženca: javna branilka
4. šport. obrambna igralka pri nekaterih igrah z žogo: branilke so zadevale mete z razdalje

branílo -a s ( í )
star. kar brani, varuje: če je imel ščit, mu ni bilo treba drugih branil / cepljenje je branilo zoper bolezen

braníšče -a s ( í )
star. prostor, kraj za obrambo: dobro naravno branišče

branítelj -a m ( ȋ )
branilec : branitelji domovine / branitelj pravic / obtoženčev branitelj

braníteljica -e ž ( ȋ )
branilka : braniteljica pravic / braniteljica naslova

braníti in brániti -im nedov. ( ī á )
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko ; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen ; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt ; braniti z orožjem ; hrabro, srdito braniti ; ni napadal, ampak se je samo branil ; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati , ščititi : armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati ; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo ; branili so ji (iti) na ples ; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik ; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila ; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče ; braniti kaj z dokazi
● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš ; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe ; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ šah. braniti figuro zavarovati ; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo ; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu

bránjar -ja m ( ā )
nav. slabš. trgovec z drobnim, cenenim blagom: branjar je razstavil svoje blago

branjaríja -e ž ( ȋ )
nav. slabš. manjša trgovina, v kateri se prodaja drobno, ceneno blago: odpreti branjarijo ; kupiti v branjariji

branjáriti -im nedov. ( á ȃ )
zastar. prodajati drobno, ceneno blago: branjaril je v ozki ulici

bránje -a s ( ā )
1. glagolnik od brati:
a) učiti se branja in pisanja ; logično branje / ocene iz branja
b) knjiga je vredna branja ; že pri prvem branju je pesem razumel
c) branje zemljevida
č) šel je k sosedovim v branje
2. kar je namenjeno za branje: zabavno branje
♦ šol. domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma

bránjenje -a s ( á )
glagolnik od braniti: branjenje trdnjave

bránjevec -vca m ( á )
kdor prodaja na živilskem trgu: branjevke in branjevci
// trgovec z drobnim, cenenim blagom:

bránjevka -e ž ( á )
ženska, ki prodaja na živilskem trgu: branjevka ponuja solato ; kupiti pri branjevki ; klepeta kakor branjevka

bránjevski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na branjevce: visoko naložene branjevske cize / branjevski sejem / slabš. opustitev branjevskega trgovanja

branljív -a -o prid. ( ī í )
ki se da braniti: postavil je strojnico nad lahko branljivo sotesko ; šport. žarg. žoga ni bila branljiva

bránost -i ž ( á )
število, ki pove, koliko ljudi v določenem času (pre)bere kako knjigo, revijo, spletno stran: padec branosti ; raziskava branosti ; na podlagi podatkov o branosti, gledanosti in poslušanosti preverja svoja mnenja o medijih

bránovlek -a m ( á )
nar. vzhodno kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka 1 : branovleki so tolkli na ojesa

bránša -e ž ( ȃ )
zastar. stroka , zvrst , panoga 1 : tega blaga trgovina ni imela, ker ni sodilo v njeno branšo

bránža -e ž ( ȃ )
1. nav. rod. ed., slabš. vrsta , sorta : saj so vsi iste branže ; gospoda vseh branž
2. stroka , zvrst , panoga 1 : povezava papirništva in podobnih branž s knjigotrštvom

bránžen -žna -o prid. ( ȃ ) pog.
panožen: branžni sindikat ; branžna kolektivna pogodba ; branžno združenje

bráskljav -a -o prid. ( ȃ )
nar. vzhodno nezglajen , hrapav : plesati po braskljavem podu

bráška -e ž ( ȃ )
gozd. zelo drobno oglje, ki ostane na dnu oglarske kope: del oglja se zdrobi v braško

brášnja -e ž ( ā )
star. hrana za na pot: napolniti torbo z brašnjo

brášno -a s ( á )
star. hrana za na pot: vzeti brašno s seboj ; počivala sta in se krepčala z brašnom ; pripraviti polno torbo brašna
// živež , živila : berač z nabranim brašnom

bràt bráta m , im. mn. brátje stil. bráti ( ȁ á )
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat ; sta brat in sestra ; ima brata ; pravi brat ; rodni, star. rojeni brat ; starejši brat ; brat moje žene ; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat ; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate ; južni bratje ; bratje Čehi ; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu ; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat ; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● ekspr. veliki brat država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi ; ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah ; ekspr. hiša je med brati vredna sto tisoč cena hiše je nizka ; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu ; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem ; manjši bratje frančiškani ; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov

bratàn -ána m ( ȁ á )
star. bratov sin; nečak

brátec -tca m ( ȃ )
manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca ; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel ; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec
● šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah ; ekspr. topli bratec homoseksualec

brátenje -a s ( á )
glagolnik od bratiti se: bratenje s pijanci / bratenje med vojaki

brátev -tve tudi brátva -e ž ( ȃ )
glagolnik od brati 4:
a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči

bráti bêrem nedov. , tudi beró; brál ( á é )
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati ; brati glagolico ; brati na glas, črkovaje, gladko ; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati ; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi ; brati francosko ; bral sem, da je predstava uspela ; bral sem o železniški nesreči ; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi ; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem ; tam je stal, kakor beremo, velik grad ; knjiga se lepo bere ; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid ; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči ; na nosu mu berem, da laže / brati misli ; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati , napovedovati : brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati , trgati : brati jagode ; zastar. brati rože, smolo, suhljad ; brati za svinje / čebele že berejo ; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je ; brati mašo maševati ; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga ; brati med vrsticami uganiti prikrito misel ; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji ; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim ; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju

bratìč -íča tudi brátič -a m ( ȉ í; ȃ )
nar. vzhodno bratranec : to je moj bratič
// star. bratov sin; nečak

bratíčna -e ž ( ȋ )
star. bratova hči; nečakinja

brátiti se -im se nedov. ( á ȃ )
prijateljsko, zaupno se družiti: ni se bratil s komerkoli ; bratil se je s pijanci in potepuhi

bratoljúben -bna -o prid. ( ú ū )
nanašajoč se na bratoljubje: bil je plemenit in bratoljuben / bratoljubna dela

bratoljúbje -a s ( ȗ )
knjiž. ljubezen med ljudmi: mir in bratoljubje

bratomòr -ôra m ( ȍ ó )
knjiž. umor brata: biti osumljen bratomora

bratomóren -rna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj ; bratomorna vojna

bratomorílec -lca [ bratomoriu̯ca ] m ( ȋ )
kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca
// ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci

bratomorílen -lna -o prid. ( ȋ )
bratomoren : bratomorilna vojna

bratomorílski -a -o [ bratomorilski in bratomoriu̯ski ] prid. ( ȋ )
bratomoren : bratomorilska vojna

bratomórstvo -a s ( ọ̑ )
knjiž. dejavnost bratomorilcev: krvavo bratomorstvo

brátov -a -o ( á )
svojilni pridevnik od brat: bratovo posestvo / izgubiti bratovo oporo

brátovski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih

brátovstvo -a s ( á )
bratovsko razmerje: bratovstvo in sestrstvo / občutek bratovstva

brátovščina -e ž ( á )
1. ekspr. druščina , družba : zašel je v čudno bratovščino ; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci
2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino ; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa
● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu

brátovščinar -ja m ( á )
zastar. član bratovščine, cerkvenega društva:

brátovščinski -a -o ( á )
pridevnik od bratovščina 2: bratovščinski sklad

bratránček tudi brátranček -čka m ( ā; á )
manjšalnica od bratranec: njeni mlajši bratrančki

bratránec tudi brátranec -nca m ( ā; á )
sin strica ali tete: to je moj bratranec ; bratranec po materi / mali ali mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične

bratránka in brátranka -e ž ( ā; á )
nar. hči strica ali tete; sestrična : njegova bratranka

brátski -a -o prid. ( ȃ )
ki je tak kot pri bratih, med brati: bratski objem, pozdrav ; bratski odnosi ; bratska ljubezen, pomoč, sloga ; bratske vezi ; gojiti bratska čustva / simpatije do bratskih narodov ; nekdanje bratske republike / ekspr. bratska cena zmerna, primerna

brátstvo -a s ( ȃ )
razmerje kot med brati: bratstvo vseh ljudi / svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije / cesta bratstva in enotnosti nekdaj od Ljubljane do Djevdjelije
♦ zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi

bratva gl. bratev

Braunov -a -o [ bráu̯nov- ] prid. ( ā )
elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko:

bráv -í ž ( ȃ )
star. ovce : pasti brav

brávec -vca m ( á )
star. oven : krepko je držal bravca

bravína -e ž ( í )
ovčje meso: jesti bravino ; pečena bravina ; kos bravine

brávka -e ž ( á )
nar. ovca : pasti bravke

brávo medm. ( ȃ )
izraža navdušeno pritrjevanje: občinstvo je klicalo: tako je, bravo

bravúra -e ž ( ȗ )
1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost , dovršenost : skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro ; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro ; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu ; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi ; govorniške bravure
2. star. pogumnost , drznost : boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju

bravúren -rna -o prid. ( ȗ ) knjiž.
1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten , dovršen : bravurni instrumentalisti / plesalka z bravurnim znanjem / bravurne akrobacije letalcev ; bravurna arija tehnično zahtevna in hitra arija
2. pogumen , drzen : bravurno izzivanje filistrske miselnosti

bravúrnost -i ž ( ȗ )
knjiž. pogumnost , drznost : pisateljeva nenavadna bravurnost v kritiki

bravurózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. bravuren : bravurozna virtuoznost / bravurozna skladba / domači vratar je z bravurozno obrambo zaustavil napad

bravuróznost -i ž ( ọ̑ )
knjiž. spretnost , dovršenost : pevska in igralska bravuroznost

brázda -e ž ( á )
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo ; rezati brazde ; saditi krompir pod brazdo ; črne, globoke brazde / vleči brazdo ; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde ; pren. bridka bolečina reže v dušo globoke brazde
2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les ; z brazdami preprežen obraz ; brazda na dlani črta
♦ bot. brazda vrhnji del pestiča ; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka ; navt. (vodna) brazda sled za ladjo

brazdáč -a m ( á )
agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo

brazdálnik -a m ( ȃ )
agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo

brázdanje -a s ( ā )
biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi: z brazdanjem nastala celica

brázdar -ja m ( ȃ )
les. skobljič za ročno vrezovanje brazd v les:

brázdast -a -o prid. ( á )
ki ima brazde: brazdasta njiva / brazdasta površina gramofonske plošče ; brazdasto lice

brazdàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
poln brazd, zarez: brazdat obraz
♦ bot. brazdato steblo steblo z globokimi brazdami

brázdati 1 -am nedov. ( ā ȃ ) knjiž.
1. delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi
2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube

brazdáti 2 -ám nedov. ( á ȃ )
1. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci brazdajo po vodi / voli brazdajo po blatni poti
2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: ne brazdaj mu imena

brázdavost -i ž ( á )
lastnost, značilnost brazdastega: brazdavost obraza

brázden -dna -o ( ā )
pridevnik od brazda: brazdni grebeni

brázditi -im nedov. ( á ȃ ) knjiž.
1. delati brazde, orati: gospodar je brazdil, sin je gonil konje
2. delati brazdi podobne zareze: skrbi mu brazdijo obraz / solze so ji brazdile lica

brázdnica -e ž ( ȃ )
gozd. deska za vtiskovanje brazdic v grede ob setvi:

brazgotína -e ž ( í )
zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina ; rdeča, vidna brazgotina ; brazgotina na obrazu

brazgotínast -a -o prid. ( í )
ki ima brazgotine: brazgotinast vrat ; brazgotinasto lice / brazgotinasta površina hrapava, negladka

brazgotínica -e ž ( í )
manjšalnica od brazgotina:

brazgotíniti se -im se nedov. ( í ȋ )
nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina: rana se brazgotini

brazgotínjenje -a s ( ȋ ) med.
proces nastanka brazgotine: brazgotinjenje tkiv pri vseh poškodbah poteka od pol do enega leta

brazgotínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od brazgotina: brazgotinsko tkivo

brazílka -e ž ( ȋ )
tanjša, daljša cigara iz brazilskega tobaka, podobna viržinki: prižgal si je brazilko

brazílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Brazilce ali Brazilijo: brazilska obala ; brazilska vlada / brazilski les ; prava brazilska kava

bražíljka -e ž ( ȋ )
1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis: deblo bražiljke
2. rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani z bražiljko

bŕbati -am nedov. ( ȓ )
bezati , brskati : brbati po nosu ; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini ; pren. brbati po preteklosti
● ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega

bŕblja -e ž ( ȓ )
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: poznali so ga, da je brblja ; naj bodo same zase, kdo bo poslušal te brblje

brbljáč -a m ( á )
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač ; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača

brbljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od brbljati: brbljanje žensk / neutrudno brbljanje otroka / brbljanje vode

brbljaríja -e ž ( ȋ )
ekspr. nepomembno govorjenje: poslušati brbljarije ; neumne brbljarije / ne menite se za take brbljarije izmišljotine, čenče

brbljáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja ; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja ; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja ; v loncu brblja juha

brbljàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ekspr. ki (rad) brblja: brbljava ženska

brbljávec -vca m ( ȃ )
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca

brbljávka -e ž ( ȃ )
ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka

brbljávost -i ž ( á )
ekspr. lastnost brbljavega človeka: ne sramuje se svoje brbljavosti

bŕbljež -a m ( ȓ )
zastar. brbljač : brbljež neumni!

brbónčast -a -o prid. ( ọ̑ )
zastar. bradavičast , mozoljast

brbónček -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od brbonec: brbonček na bradi

brbónčica -e ž ( ọ̑ )
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika ; tipalne brbončice na površini kože

brbónec -nca m ( ọ̑ )
zastar. izpuščaj , mozolj : brbonec na ustnici

brbòt -ôta m ( ȍ ó )
glas, kot ga daje voda pri vretju: brbot studenca

brbotánje -a s ( ȃ )
glagolnik od brbotati: brbotanje potoka / dekličino brbotanje

brbotáti -ám tudi -óčem nedov. ( á ȃ, ọ́ )
1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava ; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota
2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede

bŕbra -e ž ( ȓ )
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še ; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra

brbráč -a m ( á )
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača

brbránje -a s ( ȃ )
glagolnik od brbrati: prazno brbranje ; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu

bŕbrast -a -o prid. ( ȓ )
ekspr. ki (rad) brbra: saj je poštenjak, a preveč brbrast ; brbra brbrasta!

brbráti -ám nedov. ( á ȃ )
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra ; ne brbraj kar naprej
2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu ; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo

brbràv -áva -o prid. ( ȁ á )
ekspr. ki (rad) brbra: saj ni mislila hudega, le malo brbrava je

brbrávec -vca m ( ȃ )
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala

brbrávost -i ž ( á )
ekspr. lastnost brbravega človeka:

brbúnček -čka m ( ȗ )
manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom

brbúnec -nca m ( ȗ )
zastar. izpuščaj , mozolj

brbúnek -nka m ( ȗ )
zastar. mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki

brbúnkati -am nedov. ( ȗ )
dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati : voda brbunka

bŕc -a m ( ȓ )
brca : brc v nogo

bŕca -e ž ( ȓ )
sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco ; krepka brca ; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca ; vseh brc ne bomo mirno sprejeli
● pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)

bŕcanje -a s ( r̄ )
glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo

bŕcati -am nedov. ( r̄ )
1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala ; besno je brcal v vrata / dojenček brca
● ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami ; pog. brcati žogo igrati nogomet
2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti

brcljáti -ám nedov. ( á ȃ )
na rahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol

bŕcniti -em dov. ( ŕ ȓ )
1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil ; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem ; kot vzklik naj ga koklja brcne
2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe ; brcniti škatlo skozi vrata
// pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili ; brcnili so ga iz službe

brčánje -a s ( ȃ )
glagolnik od brčati: brčanje bobnov / enakomerno brčanje kolovrata

brčáti -ím nedov. ( á í )
dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati

bŕčica -e ž ( ȓ )
1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice ; nosi kratke črne brčice
2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami

bŕčkati -am nedov. ( ȓ )
brskati , stikati 2 , šariti : brčkati po predalu

bŕdast -a -o prid. ( ŕ )
ki ima brda, vzpetine: brdast svet

brdávs -a m ( ȃ )
ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil
// neotesanec , omejenec : surov brdavs

brdávsast -a -o prid. ( ȃ )
ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu: brdavsasta postava / bil je hudoben in brdavsast

bŕdce 1 -a s ( r̄ )
manjšalnica od brdo 1 :

bŕdce 2 -a s ( r̄ )
etn. deščica z režami in luknjicami za tkanje trakov:

bŕdek -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. ( ŕ; ə̏ ȁ )
star. brhek : brdek in zal fant ; deklica je začuda brdka

brdína -e ž ( í )
zastar. vzpetina , breg : mahovita brdina

bŕdje -a s ( ȓ )
zastar. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda 1 :

bŕdnica -e ž ( ȓ )
alp. obris grebenov: valovita brdnica

bŕdnja -e ž ( ȓ )
bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika : travnik je bil ves pokrit z brdnjo

bŕdo 1 -a s ( ŕ )
nevisoka, navadno podolgovata vzpetina: razgledovati se z brda ; prijazne kmetije na nizkih brdih / spustiti se po brdu navzdol / knjiž. sončna brda griči, hribi
// mn. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina: v hribih in brdih / Goriška Brda

bŕdo 2 -a s ( ŕ )
tekst. priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol:

brdôvje -a s ( ȏ )
zastar. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda 1 : nizko, zeleno brdovje

bŕdovka -e ž ( ŕ )
bot. visoka gorska rastlina z modrimi cveti v koških, Cicerbita alpina:

breakdance -ea in brêjkdêns -a [ brêjgdêns ] m ( ȇ-ȇ )
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: tečaj breakdancea ; svetovni prvak v breakdanceu ; v prid. rabi: breakdance plesalec

breakdancer in brêjkdênser -ja [ brêjgdênser ] m ( ȇ-é )
kdor pleše breakdance: akrobacije breakdancerjev ; tekmovanje breakdancerjev

breakdancerski in brêjkdênserski -a -o [ brêjgdênserski ] prid. ( ȇ-é )
nanašajoč se na breakdance ali breakdancerje: breakdancerski plesni vložki

brecílo -a s ( í )
med. tkivo, ki nabrekne zaradi dotoka krvi:

bréča -e ž ( ẹ́ )
petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek: peščenjaki in breče ; kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti ; vulkanska breča breča v vulkanskem žrelu

bréčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
petr. spremenjen v brečo ali vsebujoč brečo: brečni apnenec

bréčkast -a -o prid. ( ẹ̑ )
nar. zahodno marogast : imela je predivnate lase in ves brečkast obraz

bréda -e ž ( ẹ̑ )
težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda ; obstreljevati z bredo

bredênje -a s ( é )
glagolnik od bresti: bredenje po vodi

breeder gl. brider

brég -a m , mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh ( ẹ̑ )
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg ; reka je prestopila bregove ; priveslati do brega ; odriniti od brega ; plavati proti bregu ; reka stopi, udari čez bregove ; valovi butajo, pljuskajo ob breg ; nizek, peščen, skalnat breg ; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho ; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg ; stekel je po bregu v dolino ; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol ; v breg hoditi, voziti navkreber ; postavil si je hišo na bregu na hribu ; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo ; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti ; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega

brégarica -e ž ( ẹ̑ )
nar. bregulja , bregovnica

brégec -gca m ( ẹ̑ )
manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu

bregéše -géš ž mn. ( ẹ̄ ẹ̑ )
nar. široke hlače iz domačega platna: nositi bregeše ; oblečen je v robačo in bregeše ; bele, široke bregeše

bregovít -a -o prid. ( ȋ )
poln strmin, hribov: bregovit svet ; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu

bregôvje -a s ( ȏ )
več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje

bregôvnica -e ž ( ȏ )
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: nad čolnom so švigale bregovnice

bregúlja -e ž ( ú )
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia:

bregúše -gúš ž mn. ( ú ȗ )
nar. bregeše

bréhati -am nedov. ( ẹ̄ )
zastar. močno in hripavo kašljati: vso zimo je brehal

bréhav -a -o in brehàv -áva -o prid. ( ẹ́; ȁ á )
zastar. ki močno in hripavo kašlja: brehav možak

brehávt -a m ( ȃ )
zastar. kdor močno in hripavo kašlja:

brêj -a -e prid. ( é )
navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja ; nižje pog. siten kakor breja mačka
// knjiž., ekspr. obilen , nabrekel : kosmi brejih oblakov

brejíti -ím tudi brêjiti -im nedov. , brêji ( ī í; ē ȇ )
povzročati brejost: bik breji

brejkdens ipd. gl. breakdance ipd.

brêjnica in brejníca -e ž ( ȇ; í )
vet. breja žival:

brêjost -i ž ( é )
stanje breje živali: čez tri mesece bo kravi potekla brejost ; v drugi polovici brejosti

brék -a m ( ẹ̑ )
odprt, lahek voz na štirih kolesih za več oseb: pripeljal se je v breku

bréka -e ž ( ẹ́ )
bot. gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis:

brékanica -e ž ( ẹ́ )
bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš

brékovec -vca m ( ẹ́ )
bot. breka

brême -éna s ( é ẹ́ )
1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme ; nositi breme na plečih ; odložiti, odvreči breme z ramen ; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj
2. težava , skrb , nadloga : težko breme mu je padlo od srca ; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
3. s prilastkom dolžnost , obveznost : odvzeti ženam gospodinjska bremena ; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
// nav. mn. dajatev , davščina : pritiskala so ga velika bremena ; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen ; davčna bremena
● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali ; pasti občini v breme živeti na stroške občine
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna ; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve ; knjižiti v breme ; pravn. dokazno breme

bremenàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
star. obremenjen , otovorjen : bil je bremenat knjig / bremenata žena noseča

breménce -a s ( ẹ̑ )
manjšalnica od breme: bremence knjig

bremenílen -lna -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki obtožuje, dolži: bremenilna priča

bremeníti -ím nedov. ( ī í )
1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati : plačevanje anuitet bremeni podjetja ; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo
♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna
2. publ. obtoževati , dolžiti : obtožnica ga bremeni, da je vlomil ; priča ga bremeni pomoči pri tatvini
3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču

bremenopís -a m ( ȋ )
fin. knjiženje v breme: bremenopisi računov
// obvestilo o takem knjiženju: poslati bremenopis

breménski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na breme: bremenski pritisk / bremenska ploskev

bréncelj -clja m ( ẹ́ )
velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo ; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni

brenčáč -a m ( á )
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: prižiga se rdeča lučka in brenčač se oglaša

brenčálo -a s ( á )
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom

brenčánje -a s ( ȃ )
glagolnik od brenčati: brenčanje čebel, muh / brenčanje kamer / veliko govorijo o njegovem brenčanju za tem dekletom

brenčáti -ím nedov. , brénči in brênči; brénčal in brênčal ( á í )
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči ; zvonec na vratih je ostro brenčal ; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov ; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta ; komar mi brenči okoli ušes ; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči ; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

brenčàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki brenči: brenčave žuželke

brenčélica -e ž ( ẹ̑ )
ljubk. čebela : roj brenčelic

brendi gl. brandy

brènk 1 brénka m ( ȅ ẹ́ )
glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare ; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat
// zastar. glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe

brènk 2 medm. ( ȅ )
posnema glas strune: brenk! je zazvenela struna

brénka medm. ( ẹ̑ )
posnema brenkanje: brenka brenka brenk

brenkáč -a m ( á )
kdor igra na brenkalo: goslači in brenkači

brenkálo -a s ( á )
nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala ; peli so ob spremljavi brenkala

brénkanje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju

brénkati -am nedov. ( ẹ̑ )
1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro
// slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju
2. ekspr. govoriti , praviti : vedno nam brenka o tem
● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej ; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno

brenketáti -ám in -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
zastar. rožljati , žvenketati : dolgi meči so brenketali ob tlaku ; brenketati s ključi

brenkljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od brenkljati: začuje se tiho brenkljanje / to moje brenkljanje še ni igra

brenkljáti -ám nedov. ( á ȃ )
na rahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj

brénkniti -em dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem
● ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno

brénta -e ž ( ẹ̑ )
visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento ; težka brenta ; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko
// slabš. debela ženska: kakšna brenta je!

brentáč -a m ( á )
1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje
2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento

brentáča -e ž ( á )
zastar. brenta : kadi, sodi, brentače

bréntar -ja m ( ẹ̑ )
kdor nosi brento; brentač : vinograd je bil poln brentarjev
// izdelovalec brent:

bréntica -e ž ( ẹ̑ )
manjšalnica od brenta: nositi v brentici

bréskev -kve tudi bréskva -e ž ( ẹ̑ )
sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad: breskve že cvetejo ; sočna breskev ; imela je kožo ko breskev

bréskov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na breskev: rožnat breskov cvet ; breskova koščica ; nizka breskova drevesa / breskov kompot, liker / temna, breskova polt

bréskovec -vca m ( ẹ́ )
žganje iz breskev: domača slivovka, breskovec in češnjevec

breskovolísten -tna -o prid. ( ȋ )
bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria:

bréskvast -a -o prid. ( ẹ̑ )
ekspr. podoben breskvi: breskvast obrazek

bréskvica -e ž ( ẹ̑ )
1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici
2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka : dišalo je po rožmarinu in breskvici

bréskvin -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od breskev: breskvino cvetje

brést in brèst brésta m ( ẹ̄; ȅ ẹ́ )
listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa
♦ bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra

brêsti brêdem nedov. , brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla ( é )
1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti ; bresti vodo do kolen ; bresti sneg ; bresti čez reko ; bresti skozi grmovje, po blatu
● ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati ; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
2. premikati prste, roke v čem gostem; broditi : bresti z roko po laseh

bréstje -a s ( ẹ̄ )
zastar. brestov gozd:

bréstlítovski -a -o prid. ( ẹ̑-ȋ )
zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo:

bréstov -a -o ( ẹ̄ )
pridevnik od brest: brestov gozd, les

bréstovec -vca m ( ẹ́ )
star. brest : senčnati, visoki brestovci

brestovína -e ž ( í )
brestov les: pohištvo iz brestovine

bréve -a m ( ẹ̑ )
rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve

brevír -ja m ( í )
rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir ; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir
// knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir

brez predl. , z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela ; umrl je brez oporoke ; brez potrebe se razburjaš ; izginiti brez sledu ; otrok je brez staršev ; posestvo brez dolga ; meso brez kosti ; letalo brez pilota ; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče ; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka ; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna ; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom ; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve ; elipt.: mož ima denar, o, ni brez ; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo ; prišli so vsi brez izjeme prav vsi ; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati ; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo ; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal ; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res ; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja ; ubogati brez odlašanja ; oditi brez pozdrava ; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas ; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj ; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic ; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh

brez... predpona v sestavljenkah
za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski ; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen

bréza -e ž ( ẹ́ )
1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo ; bela breza ; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič)
♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
2. lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro

brezalkohólen -lna -o prid. ( ọ̑ )
ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače ; proizvodnja brezalkoholnega piva

brézast -a -o prid. ( ẹ́ )
1. lisast : brezast vol ; čreda brezaste živine / brezaste oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici
2. star., navadno v zvezi s pogled jezen , zloben : brezast pogled

brezatómski -a -o prid. ( ọ̑ )
ki je brez atomskega orožja: ustanoviti brezatomsko cono ; brezatomsko območje

brezazbésten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
ki ne vsebuje azbesta: brezazbestni izdelki ; brezazbestne kritine, plošče ; brezazbestna tesnila

brezbárven -vna -o prid. ( ȃ )
1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom ; brezbarvni plin ; voda je brezbarvna ; brezbarvno steklo
// ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz ; motne, brezbarvne oči
2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas ; brezbarven začetek igre

brezbárvje -a s ( ȃ )
knjiž. neizrazitost , enoličnost : brezbarvje stanovanjskih blokov

brezbárvnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov

brezbeséden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez besed: brezbesedni dogovor ; brezbesedna molitev

brezbóštvo -a s ( ọ̑ )
tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu

brezbóžec -žca m ( ọ̑ )
brezbožnik : imeli so ga za brezbožca

brezbóžen -žna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
1. ki ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor ; brezbožno društvo
2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno

brezbóžnež -a m ( ọ̑ )
brezbožnik

brezbóžnica -e ž ( ọ̑ )
ženska, ki ne priznava boga: očitala ji je, da je brezbožnica

brezbóžnik -a m ( ọ̑ )
kdor ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik

brezbóžniški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda

brezbóžništvo -a s ( ọ̑ )
brezboštvo : nastopal je proti brezbožništvu

brezbóžnost -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost brezbožnega človeka:

brezbrád in brezbràd -áda -o prid. ( ȃ; ȁ á )
ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela

brezbrámben -bna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki se ne more braniti: brezbrambna žrtev ; letalski napad na brezbrambno prebivalstvo

brezbrámbnost -i ž ( ȃ )
nemožnost obrambe: življenjsko občutje brezbrambnosti

brezbréžen -žna -o prid. ( ẹ̄ )
knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor ; brezbrežna pokrajina, ravnina ; pren., pesn. brezbrežna tišina

brezbréžje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. kar je brezbrežno, brezmejno: širiti se v brezbrežje ; hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja / v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila

brezbréžnost -i ž ( ẹ̄ )
knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja ; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora
// prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost ; daljna, neznana brezbrežnost ; morje mu je simbol brezbrežnosti

brezbrížen -žna -o prid. , brezbrížnejši ( ī )
1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen ; delal se je brezbrižnega ; brezbrižen do vsega dogajanja ; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz
2. brezskrben : brezbrižen postopač

brezbrížje -a s ( ȋ )
brezbrižnost : kazati brezbrižje

brezbrížnež -a m ( ȋ )
ekspr. brezbrižen človek: bil je velik brezbrižnež

brezbrížnik -a m ( ȋ )
knjiž. brezbrižen človek: ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik

brezbrížnost -i ž ( ī )
1. nezanimanje , ravnodušnost : kazal je brezbrižnost do vsega ; zapadel je v popolno brezbrižnost ; govoril je z narejeno brezbrižnostjo ; brezbrižnost do perečih problemov ; brezbrižnost za kulturo
2. brezskrbnost : s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel ; lahkotna brezbrižnost

brezcarínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na trgovanje, pri katerem ni treba plačati carine: brezcarinski uvoz / brezcarinska prodajalna v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine

brezcén -a -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. ki je brez cene, vrednosti: brezcen predmet

brezcestnínski -a -o prid. ( ȋ )
ki je brez plačila cestnine: brezcestninska cesta, povezava

brezcíljen -jna -o prid. ( ȋ )
ki je brez cilja, namena: brezciljno pohajkovanje, tavanje / neurejeno in brezciljno delo ; brezciljno življenje

brezcíljnost -i ž ( ȋ )
stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja ; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka ; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj ; brezciljnost življenja

brezcvéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje
♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi

brezcvétnica -e ž ( ẹ̑ )
nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi:

brezčásen -sna -o prid. ( á )
neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica ; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje ; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega

brezčásje -a s ( ȃ )
knjiž. neodvisnost od časa: ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju / njegova drama se dogaja v brezčasju
// časovna neomejenost: brezčasje narave / zdelo se mu je, da tone v brezčasje

brezčásnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost brezčasnega: brezčasnost umetniškega dela / kozmična brezprostornost in brezčasnost

brezčasôvnost -i ž ( ō )
knjiž. brezčasje : svet brezčasovnosti

brezčásten -tna -o prid. ( á ā )
knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek
// sramoten , nečasten 2 : brezčastna zadeva

brezčástnež -a m ( ȃ )
knjiž. človek brez časti, poštenosti: to so ničvredneži in brezčastneži

brezčástnost -i ž ( á )
knjiž. lastnost, značilnost brezčastnega človeka: brezčastnost zaslužkarjev / brezčastnost njegovega ravnanja

brezčústven -a -o prid. ( ȗ )
ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost

brezčústvenost -i ž ( ȗ )
lastnost brezčustvenega človeka: čudili so se njegovi brezčustvenosti

brezčúten -tna -o prid. ( ū )
1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje ; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža

brezčútje -a s ( ȗ )
knjiž. stanje brezčutnega človeka: zdramiti se iz brezčutja / brezčutje omrtvičenega dela telesa

brezčútnež -a m ( ȗ )
brezčuten, neusmiljen človek: hladen brezčutnež

brezčútnost -i ž ( ū )
lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost ; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože

brezdánji -a -e prid. ( ā )
knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad ; brezdanja globina ; okrog in okrog brezdanja voda
// ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup ; brezdanja bolečina, žalost ; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema

brezdánjost -i ž ( ā )
knjiž. značilnost brezdanjega: brezdanjost prepada / strmoglaviti v brezdanjost globino / brezdanjost časa / pesn. omamna brezdanjost življenja
// pesn. neskončnost , neizmernost 2 : sence so se gubile v brezdanjost ; strmeti v brezdanjost

brezdélec -lca m ( ẹ̑ )
knjiž. brezdelnež : gosposki brezdelec

brezdélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
ki nič ne dela: brezdelen aristokrat ; brezdelni izkoriščevalci
// ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel ; brezdelni dnevi ; brezdelno življenje
♦ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva

brezdélica -e ž ( ẹ̑ )
1. knjiž. brezdelje : življenje mu poteka v brezdelici ; duševna brezdelica ; dnevi brezdelice
2. star. brezdelnež : ti si lena brezdelica

brezdélje -a s ( ẹ̑ )
stanje brez dela: brezdelje ga je ubijalo / vdajati se brezdelju

brezdélnež -a m ( ẹ̑ )
brezdelen človek: brezdelneži in pijanci / bogati brezdelneži

brezdélnik -a m ( ẹ̑ )
zastar. brezdelnež : brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike

brezdélnost -i ž ( ẹ̑ )
brezdelje : preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost

brezdevízen -zna -o prid. ( ȋ )
publ. ki se opravi brez uporabe deviz: brezdevizna menjava blaga

brezdímen -mna -o prid. ( ī ȋ )
ki je brez dima: brezdimni plamen ; majhni brezdimni ognji
♦ agr. brezdimna sušilnica sušilnica, v kateri dim ne pride do sadja ; kem. brezdimni smodnik smodnik, ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima

brezdlák in brezdlàk -áka -o prid. ( ȃ; ȁ á )
ki je brez dlak: brezdlaka koža

brezdno gl. brezno

brezdómec -mca m ( ọ̑ )
človek brez doma: brezdomec sem ; usoda brezdomcev / knjiž. brezdomec v svoji domovini in tujec v svoji lastni deželi

brezdómen -mna -o prid. ( ọ̄ )
ki je brez doma: brezdomni otroci ; brezdomen potepuh / brezdomno življenje

brezdómje -a s ( ọ̑ )
knjiž. brezdomstvo

brezdómka -e ž ( ọ̑ )
ženska brez doma: zapuščena brezdomka

brezdomovínec -nca m ( ȋ )
človek brez domovine, državljanstva: povsod je bil tujec, brezdomovinec ; postal je brezdomovinec
// knjiž. kdor ne ljubi domovine: očitali so mu, da je brezdomovinec

brezdomovínski -a -o prid. ( ȋ )
ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan

brezdomovínstvo -a s ( ȋ )
stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine

brezdómski -a -o prid. ( ọ̑ )
ki je brez doma: brezdomska sirota / brezdomsko življenje

brezdómstvo -a s ( ọ̑ )
stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo ; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo

brezdrevésen -sna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. ki je brez dreves: brezdrevesni alpski pas

brezdržáven -vna -o prid. ( á )
polit. ki ni urejen v obliki države: brezdržavna družba / brezdržavno stanje

brezdržávnost -i ž ( á )
polit. brezdržavno stanje: srednjeveška brezdržavnost

brezdúšen -šna -o prid. ( ū ȗ )
ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju
// slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj

brezdúšje -a s ( ȗ )
knjiž. stanje brez čustev: zapadel je v brezdušje

brezdúšnež -a m ( ȗ )
brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež

brezdúšnik -a m ( ȗ )
star. brezdušnež : nasilnež in brezdušnik

brezdúšnost -i ž ( ū )
lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti ; protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost

brezdvómen -mna -o prid. ( ọ̄ )
nedvomen : brezdvomna resnica

brézen 1 -zna m ( ẹ́ )
zastar. marec : zgodilo se je na dan 4. brezna

brêzen 2 -zna m ( é )
zastar. brezno : globok, temen brezen / brezen smrti

brezfosílen -lna -o prid. ( ȋ )
geol. ki je brez fosilov: brezfosilna kamnina

brezgíben -bna -o prid. ( ī )
negiben : brezgibno obličje

brezgíbnost -i ž ( ī )
negibnost : pokrajina je ležala pred njim v popolni brezgibnosti

brezglásen -sna -o prid. ( ā )
knjiž. ki je brez glasu: brezglasen jok / skoraj brezglasni koraki / brezglasen mir ; temna, brezglasna noč

brezglásje -a s ( ȃ )
knjiž. molk , tišina : mirno, negibno brezglasje
// pesn. večnost , onstranstvo : biti onstran smrti v brezglasju

brezglásnost -i ž ( ā )
knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči
♦ med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena

brezglàv in brezgláv -áva -o prid. ( ȁ á; ȃ )
1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek ; brezglava množica / brezglava politika ; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
// ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza ; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja
2. ki je brez glave: brezglavo truplo

brezglávec -vca m ( ȃ )
ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec
♦ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania

brezgláven -vna -o prid. ( ā )
brezglav : brezglavno ravnanje

brezglávje -a s ( ȃ )
brezglavo, zmedeno stanje; brezglavost : brezglavje in nered

brezglávost -i ž ( ā )
ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila ; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike
// brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost

brezgluténski -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki ne vsebuje glutena: brezglutenski izdelki ; brezglutenski kruh ; brezglutenska moka ; tečaj brezglutenske prehrane / brezglutenska dieta

brezgotovínski -a -o prid. ( ȋ )
fin. ki se opravi brez uporabe gotovine: brezgotovinski denarni promet ; brezgotovinsko plačevanje

brezgrájen -jna -o prid. ( ā )
knjiž. ki je brez nravstvene napake, pomanjkljivosti: plemenit in brezgrajen človek / brezgrajen značaj ; brezgrajno življenje / brezgrajna obleka

brezgrájnost -i ž ( ā )
knjiž. stanje brezgrajnega človeka: njegova nravstvena brezgrajnost

brezgréšen -šna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
knjiž. ki je brez greha: brezgrešno bitje / brezgrešna ljubezen

brezgréšnost -i ž ( ẹ́ )
knjiž. stanje brezgrešnega človeka: prepričan je bil o svoji brezgrešnosti

brezhíben -bna -o prid. ( ȋ )
ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem ; brezhibno delovanje stroja ; avto je v brezhibnem stanju

brezhíbnost -i ž ( ȋ )
značilnost brezhibnega: brezhibnost obleke ; brezhibnost njenega vedenja

brezhláčnik -a m ( ȃ )
ekspr. kdor nima hlač, navadno otrok: sosedov mali brezhlačnik

brezhrbteníčnost -i ž ( ȋ )
ekspr. lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka: brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi

brezidêjen -jna -o prid. ( ȇ )
ki je brez ideje, idejnosti: brezidejna literatura ; brezidejno gledališče / brezidejno malomeščanstvo

brezidêjnost -i ž ( ȇ )
značilnost brezidejnega: zavračati brezidejnost zgolj estetske umetnosti / očitati komu brezidejnost

brezímec -mca m ( ȋ )
brezimen človek: berači in brezimci

brezímen 1 -mna -o prid. ( ȋ )
1. ki ni naveden z imenom: brezimni pošiljatelj pisma / brezimni ljudski pevci, slikarji
// pri katerem avtor ni naveden: brezimna pisma / brezimna obrekovanja
2. knjiž. ki nima (slavnega) imena: brezimna množica ; brezimne igralske skupinice

brezimén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. brezimen 1 : brezimeni avtor, pisec pisma / brezimena ovadba / te brezimene ptice so prihajale čisto blizu

breziménec -nca m ( ẹ̑ )
knjiž. človek, čigar ime je neznano, nepomembno: brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro

breziménski -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki nima (slavnega) imena; brezimen 1 : utonil je v brezimenski množici / brezimenske žrtve turških napadov žrtve, katerih imena niso znana
♦ pravn. brezimenska pogodba pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv

brezímnež -a m ( ȋ )
ekspr. brezimen človek: laži v pismih brezimnežev

brezímnik -a m ( ȋ )
brezimen človek: brezimniki in psevdonimniki

brezímnost -i ž ( ȋ )
stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti

bréziti se -im se nedov. ( ẹ́ ẹ̄ )
zastar. goniti se, breznati se: po strehah so se brezile mačke

brezizgléden -dna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija
// publ. brezupen : brezizgleden boj ; znašel se je v brezizglednem položaju

brezizglédnost -i ž ( ẹ́ )
publ. brezupnost , brezperspektivnost : izhod iz brezizglednosti / brezizglednost položaja

brezizhóden -dna -o prid. ( ọ̄ ọ̑ )
ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju ; zaiti v brezizhodno zagato
// knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem

brezizhódnost -i ž ( ọ̄ )
brezizhodno stanje: še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost ; brezupna mračnost in brezizhodnost ; občutek brezizhodnosti / brezizhodnost ekonomske razdeljenosti sveta ; brezizhodnost položaja

brezizjémen -mna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. ki je brez izjeme: zahtevati brezizjemno tišino ; brezizjemna veljavnost odločbe

brezizrázen -zna -o prid. ( á ā )
ki ničesar ne izraža: brezizrazen in top obraz ; njegov pogled je bil brezizrazen ; brezizrazne oči ; brezizrazne poteze na obrazu
// neizrazit , medel : brezizrazna barva ; umetniško brezizrazno delo / brezizrazna sivina

brezizráznost -i ž ( á )
lastnost brezizraznega: topa brezizraznost obraza / duhovna praznota in brezizraznost

brézje -a s ( ẹ̑ )
brezov gozd: mlado, zeleno brezje ; brezje in jelševje

brezjêdrn -a -o prid. ( ē )
biol. ki je brez jedra: brezjedrna celica

brezjêdrski -a -o prid. ( ē )
ki ne uporablja jedrske energije: brezjedrska energetska politika
// ki je brez jedrskega, atomskega orožja: zavzemal se je za brezjedrski svet

brezkofeínski -a -o prid. ( ȋ )
farm. ki je brez kofeina: brezkofeinska kava

brezkompromísen -sna -o prid. ( ȋ )
ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden , načelen : brezkompromisni borec za pravico ; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir ; brezkompromisno izpolnjevanje načel ; brezkompromisno izvajanje programa

brezkompromísnost -i ž ( ȋ )
lastnost brezkompromisnega: brezkompromisnost polemike / občudovali so odločnost in brezkompromisnost tega človeka

brezkônčen -čna -o prid. ( ó )
knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot ; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja
// ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost ; brezkončno gorje / brezkončna tišina
♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika ; teh. brezkončna veriga

brezkončníški -a -o prid. ( ȋ )
jezikosl. ki je brez končnice: brezkončniški genitiv

brezkônčnost -i ž ( ó )
značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva ; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost ; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost

brezkonfesionálec -lca m ( ȃ )
brezkonfesionalen človek: biti brezkonfesionalec

brezkonfesionálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki je brez konfesije, veroizpovedi: brezkonfesionalen človek ; biti brezkonfesionalen / brezkonfesionalna vzgoja

brezkonfesionálnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost človeka brez konfesije, veroizpovedi:

brezkonkurénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez konkurence: brezkonkurenčni uvoznik južnega sadja / ekspr. prepričajte se o brezkonkurenčnih cenah naših izdelkov

brezkontákten -tna -o prid. ( ȃ )
ki za svoje delovanje ne potrebuje neposrednega stika: potni list z brezkontaktnim čipom ; brezkontaktna kartica

brezkorísten -tna -o prid. ( ī )
knjiž. ki je brez koristi: njegov trud je brezkoristen ; brezkoristne sanje ; njegove besede so bile brezkoristne

brezkorístnost -i ž ( ī )
knjiž. lastnost brezkoristnega: brezkoristnost prizadevanja / občutki malodušja in brezkoristnosti

brezkrájen -jna -o prid. ( ā )
knjiž. ki je brez kraja, konca: brezkrajen prostor / brezkrajni gozdovi ; brezkrajne vode oceana
// ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkrajna sreča

brezkrájnost -i ž ( ā )
knjiž. lastnost, značilnost brezkrajnega: brezkrajnost prostora in časa / morje se širi v brezkrajnost

brezkríl -a -o prid. ( ȋ ī )
zool. ki je brez kril: brezkrila žuželka / brezkrili kivi

brezkrílen -lna -o prid. ( ȋ )
zool. ki je brez kril: brezkrilne žuželke

brezkŕven -vna -o prid. ( ŕ r̄ )
1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz ; brezkrvna dekličina roka ; brezkrvne ustnice
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven ; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje

brezkŕvnež -a m ( ȓ )
ekspr. brezkrven, malokrven človek: bledičen brezkrvnež

brezkŕvnost -i ž ( ŕ )
značilnost brezkrvnega: brezkrvnost ustnic / ekspr. brezkrvnost igralske akcije na odru

brezkúžen -žna -o prid. ( ú ū )
med. ki je brez kužnih klic: brezkužna gaza

brezkúžnost -i ž ( ú )
med. brezkužno stanje: skrbeti za brezkužnost pri operaciji

brezlás in brezlàs -ása -o prid. ( ȃ; ȁ á )
ki je brez las: brezlas starec / brezlasa glava

brezlastníški -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki je brez zasebne lastnine: brezlastniška družba

brezlésen -sna -o prid. ( ẹ̄ )
papir., v zvezi brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine: knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju

brezlíčen -čna -o prid. ( ī )
knjiž. brezobličen : brezlična gmota ; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše ; brezlična ženska postava / brezlična množica

brezlíčje -a s ( ȋ )
knjiž. brezličnost : brezličje materije

brezlíčnost -i ž ( ī )
knjiž. značilnost brezličnega: brezličnost gmote / brezličnost modernega življenja

brezlík -a -o prid. ( ȋ ī )
knjiž. brezobličen : brezlika kepa / brezliko poslopje / brezosebna in brezlika povprečnost

brezlísten -tna -o prid. ( ȋ )
ki je brez listov, listja: brezcvetne in brezlistne veje ; brezlistno drevo

brezljúden -dna -o prid. ( ú ū )
star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice

brezlúsk -a -o prid. ( ȗ ū )
zastar. ki je brez lusk: brezluske ribe

brezmádežen -žna -o prid. ( ȃ )
1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha
2. knjiž. zelo čist: brezmadežna polt

brezmádežnost -i ž ( ȃ )
knjiž. lastnost, značilnost brezmadežnega: brezmadežnost mladosti / brezmadežnost njegove uniforme

brezmásten -tna -o prid. ( á )
ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov ; brezmastno mleko

brezmátičen -čna -o prid. ( ā )
čeb. ki je brez matice: brezmatični panj

brezmátičnik -a m ( ā )
čeb. panj brez matice:

brezmêjen -jna -o prid. ( ē )
ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje
// ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza ; brezmejna ljubezen, žalost

brezmêjnost -i ž ( ē )
knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni
// prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost ; izgubiti se v brezmejnosti ; zračna brezmejnost

brezméren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ki presega navadno mero: brezmerno kajenje
// knjiž. neizmeren 2 : brezmerno hrepenenje

brezmésečen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez meseca, lune: brezmesečna noč ; temno, brezmesečno nebo

brezmêsen -sna -o prid. ( é )
ki je brez mesa: brezmesna hrana / brezmesni dan

brezmíselje -a [ brezmisəlje ] s ( ȋ )
knjiž. brezmiselno stanje: zdramiti koga iz brezmiselja

brezmíseln -a -o [ brezmisələn in brezmisəln ] prid. ( ȋ )
knjiž. ki je brez misli: tako postane človek brezmiseln stroj / brezmiseln krik ; brezmiselne, komaj razločne besede ; brezmiselna, divja radost
// ki je brez možnosti za uspeh; brezsmiseln : tak način upora je brezmiseln

brezmíselnost -i [ brezmisəlnost ] ž ( ȋ )
knjiž. lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost

brezmléčnost -i ž ( ẹ́ )
med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave

brezmôčen -čna -o prid. ( ó )
ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel ; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač
// ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj ; škripal je z zobmi od brezmočne jeze

brezmôčnost -i ž ( ó )
stanje brez moči: brezmočnost po dolgi bolezni / brezmočnost in obup ; občutek zapuščenosti in brezmočnosti

brezmotóren -rna -o prid. ( ọ̄ )
ki je brez motorja: brezmotorno letalo ; brezmotorno progovno vozilo / brezmotorni polet

breznačêlen -lna -o prid. ( ȇ )
ki je brez načel: breznačelni in neznačajni ljudje / breznačelni konkurenčni boj ; breznačelno popuščanje

breznačêlnež -a m ( ȇ )
ekspr. breznačelen človek: brezznačajneži in breznačelneži

breznačêlnost -i ž ( ȇ )
stanje brez načel: politična breznačelnost ; breznačelnost v literaturi / onemogočil se je s svojo breznačelnostjo

breznačŕten -tna -o prid. ( ȓ )
ki je brez načrta: breznačrtno delo ; breznačrtno izkoriščanje gozdov

breznačŕtnost -i ž ( ȓ )
značilnost breznačrtnega: breznačrtnost gospodarjenja / vladala je breznačrtnost in anarhija

breznadêjen -jna -o prid. ( ȇ )
knjiž. brezupen : breznadejna ljubezen / breznadejna trpkost

breznadêjnost -i ž ( ȇ )
knjiž. brezup : v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost

breznáden -dna -o prid. ( ȃ )
knjiž. brezupen : breznaden boj ; položaj je bil breznaden / breznadna zapuščenost

breznaglásen -sna -o prid. ( ā )
jezikosl. ki je brez naglasa: breznaglasna beseda

breznaglásnica -e ž ( ȃ )
jezikosl. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica

breznaglásnost -i ž ( ā )
jezikosl. značilnost breznaglasne besede:

bréznanje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od breznati se: breznanje mačk

breznároden -dna -o prid. ( á )
ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura

breznárodnost -i ž ( á )
breznarodno stanje: zamenjavati mednarodnost z breznarodnostjo

bréznati se -am se nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se : mačke se breznajo

brezníten -tna -o prid. ( ȋ )
agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol

brêzno -a s ( é )
zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno ; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno ; globoko brezno ; dno temnega brezna ; pren. skrivnostno brezno človeškega srca
// ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana
● star. peklensko brezno pekel
// ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja ; brezno bede, bolečin, obupa

breznóg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
ki je brez noge, nog: breznog invalid ; breznoge ličinke

breznós -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
ki je brez nosa: breznosi invalid z iznakaženim licem

bréznov -a -o prid. ( ẹ́ )
zastar. marčevski : breznov sneg

breznóžen -žna -o prid. ( ọ̄ )
breznog : breznožna žival

brezobláčen -čna -o prid. ( ȃ )
ki je brez oblakov: brezoblačno nebo / brezoblačen dan

brezoblíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti ; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke ; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi ; brezoblična misel
2. ekspr. nezaveden , neosveščen : brezoblična in nemočna množica

brezoblíčnost -i ž ( ī )
knjiž. lastnost, značilnost brezobličnega: brezobličnost gmote / spačen do brezobličnosti ; pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost / brezobličnost novih pojmov ga draži / brezobličnost množice

brezobrázen -zna -o prid. ( ā )
1. knjiž. neizrazit , medel : nedoločne in brezobrazne oblike
2. zastar. nesramen , surov , brezobziren : brezobrazni napadi na pisatelja

brezobráznost -i ž ( ā )
1. knjiž. neizrazitost , medlost : brezobraznost in brezosebnost epigonstva
2. zastar. nesramnost , surovost , brezobzirnost : njegova skrajna brezobraznost

brezobrésten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez obresti: brezobrestno posojilo

brezobŕven -vna -o prid. ( ȓ )
knjiž. ki je brez obrvi: brezobrvni, z velikimi pegami posuti obraz

brezobstréten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
fot. ki preprečuje odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo: brezobstretni material

brezobvézen -zna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ki je brez obveznosti: brezobvezna trgovska ponudba ; brezobvezna štipendija

brezobzíren -rna -o prid. ( ī )
ki je brez obzirov: brezobziren človek ; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva

brezobzírnež -a m ( ȋ )
ekspr. brezobziren človek: prevejanec in brezobzirnež

brezobzírnost -i ž ( ī )
lastnost brezobzirnega človeka: njegova cinična brezobzirnost ; biti odkrit do brezobzirnosti

brezobzóren -rna -o prid. ( ọ̄ ọ̑ )
knjiž. ki je brez obzorja, vidne meje: brezobzorne ravnine

brezodzívnost -i ž ( ȋ )
knjiž. odsotnost, pomanjkanje odziva: tragična brezodzivnost njegove drame pri občinstvu

brezók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
ki je brez očesa, oči: brezok berač

brezokúsen -sna -o prid. ( ú ū )
ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna

brezokúsnost -i ž ( ú )
značilnost brezokusnega: brezokusnost jedi / očitali so mu brezokusnost

brezosében -bna -o prid. ( ẹ̑ )
1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben ; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled ; brezosebno pomilovanje
// neoseben , objektiven : brezosebna kritika
2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil ; brezosebna hotelska soba
♦ jezikosl. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe ; brezosebna raba

brezosébnost -i ž ( ẹ̑ )
značilnost brezosebnega: brezosebnost pripovedovanja / brezosebnost pri znanstvenem raziskovanju / brezosebnost in neizrazitost ; brezosebnost epigonstva

brézov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na brezo: brezov les ; brezova veja ; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba
● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten ; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici ; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh
♦ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum ; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las

brézovček -čka m ( ẹ́ )
zool. majhna ptica pevka z rdečim čelom in črnim podbradkom, Carduelis flammea:

brézovec -vca m ( ẹ́ )
nar. bič, spleten iz brezovih šib: tepsti z brezovcem ; dolg in debel brezovec

brezovína in brézovina -e ž ( í; ẹ́ )
brezov les: rumenkasta brezovina
// brezove veje: vzel je nož in začel rezati brezovino

brézovje -a s ( ẹ́ )
brezov gozd: brezovje in bukovje
// brezove veje: rezati brezovje za metle

brézovka -e ž ( ẹ́ )
1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko ; švrkati koga z brezovko
2. brezova metla: pometati z brezovko

brezpálčen -čna -o [ brespau̯čən ] prid. ( ȃ )
ki je brez palca, palcev: brezpalčne rokavice

brezpálčnik -a [ brespau̯čnik ] m ( ȃ )
nav. mn., zastar. brezpalčna rokavica:

brezpámeten -tna -o prid. ( á )
star. nespameten : ne bodi tako brezpametna

brezpártijski -a -o prid. ( á )
v socializmu ki je brez partijskega vodstva: brezpartijska demokracija
// ki ni član partije: brezpartijska množica frontovcev

brezpášen -šna -o prid. ( ā )
čeb. v katerem ni paše: brezpašna doba

brezperspektíven -vna -o prid. ( ȋ )
ki je brez perspektive, upanja: težaven in brezperspektiven položaj ; brezperspektivno životarjenje / to so nerealni in brezperspektivni načrti ; brezperspektivne kolonialne vojne
// knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: film je pesimističen, brezperspektiven

brezperspektívnost -i ž ( ȋ )
brezperspektivno stanje: povzročiti demoralizacijo in brezperspektivnost ; vzdušje obupa in popolne brezperspektivnosti / spoznati brezperspektivnost svojega ravnanja ; brezperspektivnost kolonialne politike / črnogledost in brezperspektivnost njegovega najnovejšega romana

brezpetelínka -e ž ( ȋ )
lov. puška, ki ima za vžig naboja udarno iglo namesto petelina: mehanizem brezpetelinke

brezpéten in brezpêten -tna -o prid. ( ẹ̑; ē )
ki je brez pete, pet: brezpetni čevlji

brezpétnik tudi brezpêtnik -a m ( ẹ̑; ȇ )
nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike ; klobučevinasti, ponošeni brezpetniki

brezpilóten -tna -o prid. ( ọ̑ )
ki je brez pilota, posadke: brezpilotno letalo

brezpláčen -čna -o prid. ( á )
ki se dobi brez plačila: brezplačen dar narave ; brezplačna hrana in stanovanje ; brezplačna vozovnica, vstopnica / brezplačni časopis / zaprositi za brezplačni dopust brez prejemkov, neplačan

brezpláčnik -a m ( ȃ )
brezplačni časopis: predvolilni brezplačnik ; izdajanje in financiranje brezplačnikov

brezpláčnost -i ž ( á )
značilnost brezplačnega: brezplačnost obveznega izobraževanja ; brezplačnost zdravljenja

brezplóden -dna -o prid. ( ọ̄ )
knjiž. ki je brez uspeha, koristi: vsi poskusi, da bi dosegel breg, so bili brezplodni ; brezplodno delo, iskanje / dolga, brezplodna leta / spustil se je v brezplodno prerekanje nepotrebno, nesmiselno

brezplódnost -i ž ( ọ̄ )
značilnost brezplodnega: brezplodnost razgovorov / znanstvena brezplodnost

brezpogójen -jna -o prid. ( ọ̄ )
ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino ; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija
♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov

brezpogójnost -i ž ( ọ̄ )
lastnost, značilnost brezpogojnega: brezpogojnost dolžnosti

brezpokójen -jna -o prid. ( ọ̄ )
knjiž. ki je brez pokoja, miru: brezpokojna dežela / bila je svojeglava in brezpokojna ženska

brezpokójnost -i ž ( ọ̄ )
knjiž. stanje brez pokoja, miru: brezpokojnosti se je pridruževal še strah

brezpomémben -bna -o prid. ( ẹ̄ )
ki je brez pomembnosti, važnosti: brezpomemben dogodek ; brezpomembne besede ; govoriti o brezpomembnih stvareh ; vse okoli njega se mu je zdelo brezpomembno / brezpomemben pisatelj ; politično brezpomembna oseba

brezpomémbnost -i ž ( ẹ̄ )
lastnost, značilnost brezpomembnega: gospodarska brezpomembnost dežele ; brezpomembnost vprašanja / ob njem je začutil svojo brezpomembnost ; njegova moč je vse tovariše potisnila v brezpomembnost / ves čas mu je pripovedovala same brezpomembnosti

brezpoménski -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez pomena, smisla: to je čisto brezpomenska razprava / brezpomenske besede

brezpomóčen -čna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. ki si ne more, ne zna pomagati: brezpomočen otrok ; bil je brezpomočna žrtev ; prej samozavesten, zdaj zmeden in brezpomočen / plah, brezpomočen smehljaj

brezpomóčnost -i ž ( ọ̑ )
knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev ; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti

brezpôseln -a -o [ bresposələn in bresposəln ] prid. ( ȏ )
ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev ; brezposeln rudar

brezpôselnež -a [ bresposəlnež- ] m ( ȏ )
knjiž. brezposeln človek, brezposelni: potepuhi in brezposelneži

brezpôselnik -a [ bresposəlnik ] m ( ȏ )
knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki

brezpôselnost -i [ bresposəlnost ] ž ( ȏ )
pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča ; odpraviti brezposelnost ; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost

brezposésten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
zastar. ki je brez posesti, premoženja: brezposestna bratovščina

brezpóten -tna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi ; brezpotna puščava

brezpótje -a s ( ọ̑ )
knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih ; planinska brezpotja ; pren. ta pogovor vodi v brezpotje

brezpráven -vna -o prid. ( á ā )
ki je brez pravic: brezpravni, podjarmljeni narodi ; sužnji so bili brezpravni ; brezpravna delovna množica

brezprávje -a s ( ȃ )
knjiž. brezpravno stanje, brezpravnost: odpraviti brezpravje / braniti pred nasiljem in brezpravjem

brezprávnost -i ž ( á )
brezpravno stanje: brezpravnost kolonialnih narodov

brezpredméten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nepotreben , odvečen , nesmiseln : brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni ; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten ; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven , miseln : brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

brezpredmétnost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost brezpredmetnega: ideja o brezpredmetnosti človeških naporov

brezpriméren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
knjiž. ki je brez primere, zelo velik: to delo je bilo sad brezprimernega poguma ; avtorjev humor je brezprimeren ; ustvarjal je z brezprimerno lahkoto ; brezprimerna lepotica ; brezprimerno hinavstvo

brezpripónski -a -o prid. ( ọ̑ )
jezikosl. ki je brez pripone: brezpriponski glagoli

brezprizíven -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven ; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik

brezprizóren -rna -o prid. ( ọ̄ )
v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok ; sam.: vzgojna problematika brezprizornih

brezprográmnost -i ž ( ȃ )
zastar. stanje brez programa, načrta: breznačelnost in brezprogramnost / brezprogramnost stranke

brezprostóren -rna -o prid. ( ọ̄ )
knjiž. prostorsko neomejen: brezprostorno, brezčasovno vesoljstvo
// um. neodvisen od prostora: brezprostorno prizorišče

brezprostórje -a s ( ọ̑ )
knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje ; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba
// um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju

brezprostórnost -i ž ( ọ̄ )
knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost ; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti
// um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije ; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti

brezpŕst -a -o prid. ( ȓ r̄ )
ki je brez prsta, prstov: brezprst berač

brezpŕsten -tna -o prid. ( ȓ )
ki je brez prsta, prstov: brezprstne rokavice

brezpŕstnik -a m ( ȓ )
nav. mn., zastar. brezprstna rokavica, palčnik:

brezrádosten in brezradósten -tna -o prid. ( á; ọ̑ )
knjiž. ki je brez radosti, veselja: nemirno, brezradostno življenje

brezrazréden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez družbenih razredov: prehod iz razredne v brezrazredno družbo / brezrazredna literatura

brezrazrédnost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost brezrazrednega: brezrazrednost družbe

brezrédje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. stanje brez reda: brezredje in anarhija ; doba splošnega brezredja

brezrép in brezrèp -épa -o prid. ( ẹ̑; ȅ ẹ́ )
ki je brez repa: brezrepa mačka
♦ aer. brezrepo letalo ; zool. brezrepe dvoživke

brezrépec -pca m ( ẹ̑ )
aer. letalo brez repa: manjši motor brezrepca

brezróg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
ki je brez roga, rogov: brezrogo govedo

brezrók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
ki je brez roke, rok: brezrok invalid

brezrokávec -vca m ( ȃ )
zastar. brezrokavnik

brezrokáven -vna -o prid. ( ā )
ki je brez rokavov: brezrokavna ženska obleka

brezrokávnik -a m ( ȃ )
jopica ali pulover brez rokavov: obleči brezrokavnik ; kožuhovinast, pleten, žametast brezrokavnik / posrebreni gumbi na brezrokavniku telovniku

brezrókec -kca m ( ọ̑ )
ekspr. človek brez roke, rok: slepci in brezrokci

brezrúden -dna -o prid. ( ū )
knjiž. ki je brez rude: brezrudna zemeljska plast

brezseménka -e ž ( ẹ̑ )
agr. sadež brez semena, semen: buča brezsemenka

brezsèn -snà m ( ə̏ ȁ )
knjiž. stanje brez sna: vso noč je v brezsnu ždel v naslonjaču

brezsénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez sence: brezsenčno dvorišče / brezsenčne oljke

brezsénčje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu

brezsénčnost -i ž ( ẹ̑ )
značilnost brezsenčnega kraja, prostora:

brezsílen -lna -o prid. ( ȋ )
zastar. brezmočen : brezsilni otrok ; mož je bil beden in brezsilen / brezsilni gnev

brezsistémnost -i ž ( ẹ̑ )
zastar. stanje brez sistema: odpraviti brezsistemnost

brezskŕben -bna -o prid. , brezskŕbnejši ( ŕ r̄ )
ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna ; prijetno, brezskrbno življenje

brezskŕbnež -a m ( ȓ )
ekspr. brezskrben človek: ostal je vedno enak brezskrbnež

brezskŕbnost -i ž ( ŕ )
lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti

brezskrupulózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
brezobziren, brezvesten: brezskrupulozen politik

brezskrupulóznost -i ž ( ọ̑ )
brezobzirnost , brezvestnost : do svojega položaja je prišel z ambicioznostjo in brezskrupuloznostjo

brezslíšen -šna -o prid. ( í ī )
neslišen : dihanje je bilo skoro brezslišno

brezsméren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
knjiž. ki je brez smeri, cilja: popolnoma brezsmerno politično delo

brezsmérnost -i ž ( ẹ́ )
knjiž. kar je brez smeri, cilja: življenjska brezsmernost / brezsmernost v umetnosti

brezsmíseln -a -o [ bressmisələn in bressmisəln ] prid. ( ȋ )
ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln ; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika
// ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj

brezsmíselnost -i [ bressmisəlnost ] ž ( ȋ )
lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed

brezsmótrn -a -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. brezciljen : brezsmotrno življenje / brezsmotrn boj brezsmiseln

brezsmótrnost -i ž ( ọ̑ )
knjiž. brezciljnost : razdvojenost in brezsmotrnost

brezsnén -a -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. ki je brez sna: brezsnena noč

brezsnéžen -žna -o prid. ( ẹ̄ ẹ̑ )
ki je brez snega: kratkotrajne brezsnežne zime

brezsnôven -vna -o prid. ( ō )
knjiž. ki ni iz snovi: breztelesne in brezsnovne sence

brezsnôvnost -i ž ( ō )
knjiž. lastnost brezsnovnega:

brezsóčen -čna -o prid. ( ọ̄ )
ki je brez soka: brezsočna, posušena trava

brezsónčen -čna -o prid. ( ọ̑ )
ki je brez sonca: brezsončni zimski dnevi

brezspôlen -lna -o prid. ( ȏ )
ki je brez spola: brezspolna bitja
// ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna
♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev

brezspôlnost -i ž ( ȏ )
značilnost brezspolnega:

brezsrájčnik -a m ( ȃ )
ekspr. kdor hodi brez srajce: brezsrajčnik in bosopetec

brezsrámen -mna -o prid. ( á ā )
knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh ; brezsramne besede
// brezobziren , brezvesten , nepošten : brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost

brezsrámnost -i ž ( á )
knjiž. lastnost brezsramnega človeka: njegova brezsramnost presega vse meje / nastopiti zoper brezsramnost

brezsŕčen -čna -o prid. ( ȓ )
ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek ; brezsrčen zatiralec ; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas

brezsŕčnež -a m ( ȓ )
brezsrčen človek: brezsrčneža je doletela kazen

brezsŕčnica -e ž ( ȓ )
brezsrčna ženska: kruta brezsrčnica

brezsŕčnik -a m ( ȓ )
star. brezsrčnež

brezsŕčnost -i ž ( ȓ )
lastnost brezsrčnega človeka: brezsrčnost izkoriščevalcev

brezstêbeln -a -o [ bresstebələn in bresstebəln ] prid. ( ȇ )
bot. ki je brez vidnega stebla: brezstebelna rastlina / brezstebelni jeglič

brezstíden -dna -o prid. ( ȋ )
zastar. nesramen , brezsramen : brezstidna blodnica / brezstidni dovtipi
// brezobziren , brezvesten , nepošten : brezstidni hinavci / brezstidna parodija

brezstídnost -i ž ( ȋ )
zastar. nesramnost , brezsramnost : brezstidnost vedenja / brezstidnost izkoriščevalcev

brezstílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki je brez značilnosti kakega stila: brezstilne hiše

brezstílnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost brezstilnega: brezstilnost stanovanjskih blokov

brezstránkarski -a -o prid. ( ȃ )
ki je brez političnih strank: brezstrankarski sistem v državi

brezstrásten -tna -o prid. ( á ā )
ki je brez strasti: brezstrastno dekle
// neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz ; brezstrasten ton glasu

brezstrástnost -i ž ( á )
lastnost brezstrastnega človeka: njena ustaljena mirnost in brezstrastnost

brezšíven -vna -o prid. ( ȋ )
metal., v zvezi brezšivna cev cev, ki ni varjena, ki je iz celega:

brezštevílen -lna -o prid. ( ȋ )
ekspr. ki se ne da prešteti: vpitje brezštevilne množice ; brezštevilne, utripajoče reklame

brezštevílnost -i ž ( ȋ )
ekspr. značilnost brezštevilnega: brezštevilnost zvezd

brezšúmen -mna -o prid. ( ū )
knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna

breztákten -tna -o prid. ( ȃ )
ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje

breztáktnost -i ž ( ȃ )
lastnost breztaktnega človeka: s tem je samo dokazal svojo breztaktnost / breztaktnost do kolegov

breztálnost -i ž ( ā )
knjiž. stanje brez trdnih načel: idejna breztalnost

breztéčnost -i ž ( ẹ́ )
zastar. pomanjkanje teka: sredstvo proti breztečnosti

breztelésen -sna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh ; breztelesne sence
// ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen ; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega

breztelésnost -i ž ( ẹ̑ )
knjiž. značilnost breztelesnega: breztelesnost duha / hrepenenje po breztelesnosti / prevzemal ga je občutek breztelesnosti

breztendénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost

breztéžen -žna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki
// knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka
2. breztežnosten : breztežni prostor / breztežno stanje

breztéžnost -i ž ( ẹ́ )
fiz. breztežnostno stanje: privajanje na breztežnost / dobro prestati stanje breztežnosti

breztéžnosten -tna -o prid. ( ẹ́ )
fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju

breztolážen -žna -o prid. ( ā )
knjiž. ki ne tolaži: mir je bil breztolažen

breztváren -rna -o prid. ( ā )
star. brezsnoven : breztvarno bitje

brezúh -a -o prid. ( ȗ ū )
knjiž. ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes

brezúm -a m ( ȗ )
knjiž. brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum

brezúmen -mna -o prid. ( ū ) knjiž.
1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje ; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost ; blodne, brezumne sanje
// ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni ; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje
2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah ; brezumna ljubezen, radost

brezúmje -a s ( ȗ )
knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje
● ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto

brezúmnež -a m ( ȗ )
knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje ; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt

brezúmnica -e ž ( ȗ )
knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica

brezúmnik -a m ( ȗ )
star. brezumen človek: vede se kot brezumnik

brezúmnost -i ž ( ū )
knjiž. lastnost brezumnega človeka: očital ji je brezumnost / uganjali so mladostne brezumnosti
// brezumno stanje: vse, kar je storil, je storil v brezumnosti
● ekspr. vesel do brezumnosti zelo

brezúp -a m ( ȗ )
knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup ; spravljati koga v brezup ; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup ; z brezupom misliti na prihodnost

brezúpen -pna -o prid. , brezúpnejši ( ū ȗ )
ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj ; brezupna ljubezen ; njegova bolezen je brezupna ; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne
● ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik

brezúpje -a s ( ȗ )
knjiž. stanje brez upanja: povzročiti brezupje ; depresija in brezupje / biti prepričan o popolnem brezupju življenja

brezúpnež -a m ( ȗ )
knjiž. človek brez upanja:

brezúpnost -i ž ( ū )
lastnost, značilnost brezupnega: brezupnost bolezni, razmer / knjiž. pogrezniti se v brezupnost brezup
● ekspr. vse je do brezupnosti zavoženo popolnoma, čisto

brezuspéšen -šna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ki je brez uspeha: brezuspešen boj ; tolažba je ostala brezuspešna ; brezuspešno delo ; brezuspešna prizadevanja ; pogajanja so bila brezuspešna
♦ pravn. brezuspešna izvršba

brezuspéšnost -i ž ( ẹ́ )
značilnost brezuspešnega: brezuspešnost njegovih naporov

brezustáven -vna -o prid. ( á )
pravn. ki je brez ustave: brezustavna doba ; brezustavno stanje

brezustávnost -i ž ( á )
pravn. brezustavno stanje:

brezúšec -šca m ( ȗ )
zastar. človek brez ušesa, ušes:

brezutéšen -šna -o prid. ( ẹ̄ )
knjiž. neutešen 1 , neutešljiv : brezutešen jok

brezvêjen -jna -o prid. ( ȇ )
zastar. ki je brez vej: obsekano, popolnoma brezvejno drevo

brezvêjnat -a -o prid. ( ȇ )
zastar. ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine

brezvérec -rca m ( ẹ̑ )
nevernik 2 : bil je brezverec

brezvéren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ki je brez vere, veroizpovedi: brezveren človek

brezvérje -a s ( ẹ̑ )
stanje brez vere, veroizpovedi:

brezvérka -e ž ( ẹ̑ )
nevernica : je brezverka

brezvérnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci

brezvérski -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez vere, veroizpovedi: brezverski ljudje / brezverski nazori

brezvérstvo -a s ( ẹ̑ )
stanje brez vere, veroizpovedi: širjenje brezverstva / priznati svoje brezverstvo

brezvésten -tna -o prid. , brezvéstnejši ( ẹ̄ )
1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje ; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko
2. malomaren , neprizadeven : brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe

brezvéstnež -a m ( ẹ̑ )
ekspr. brezvesten človek: brezčastnež in brezvestnež ; nedolžna žrtev brezvestneža

brezvéstnica -e ž ( ẹ̑ )
ekspr. brezvestna ženska: zapeljiva brezvestnica

brezvéstnik -a m ( ẹ̑ )
star. brezvestnež : dobičkaželjni brezvestniki

brezvéstnost -i ž ( ẹ̄ )
lastnost brezvestnega človeka: brezvestnost oderuhov / brezvestnost pri opravljanju službe

brezvétrje -a s ( ẹ̑ )
stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje ; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati ; brezvetrje pred nevihto ; tišina brezvetrja ; pren. giniti v brezvetrju province

brezvétrn -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez vetra: brezvetrn dan ; brezvetrn zrak ; brezvetrna tišina noči

brezvétrnost -i ž ( ẹ̑ )
brezvetrje : brezvetrnost nad pokrajino

brezvézen -zna -o prid. ( ẹ̑ )
pog. nesmiseln , nepotreben : njegove brezvezne besede ; po glavi so ji rojile brezvezne misli / brezvezno nakladanje v spletnih klepetalnicah
♦ jezikosl. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika

brezvézje -a s ( ẹ̑ )
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov:

brezvéznik -a m ( ẹ̑ ) pog.
nepoznavalec , nestrokovnjak : brezveznikov tam ne rabijo
● pog. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze

brezvéznost -i ž ( ẹ̑ ) pog.
nesmiselnost, nepotrebnost: celo za brezveznosti se najde denar

brezvírusen -sna -o prid. ( ȋ )
ki je brez virusov: nasad z brezvirusnimi rastlinami ; brezvirusna sadika

brezvládje -a s ( ȃ )
stanje v državi brez vlade: nastopilo je kratko brezvladje / ekspr. splošno brezvladje nered, zmeda

brezvôden -dna -o prid. ( ó )
ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava

brezvóljen -jna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek ; postal je popolnoma brezvoljen ; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost

brezvóljnost -i ž ( ọ́ )
knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost
♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje

brezvplíven -vna -o prid. ( ī ȋ )
ki je brez vpliva, moči: brezvplivna politika / v tej zadevi sem popolnoma brezvpliven

brezvreténčar in brezvretênčar -ja m ( ẹ̑; ȇ )
nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice; nevretenčar

brezvŕvičen -čna -o prid. ( ȓ )
pri katerem radijska zveza nadomešča vrvico med slušalko in telefonom: brezvrvični telefon ; brezvrvična povezava

brezvsebínski -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze ; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem

brezvsebínskost -i ž ( ȋ )
knjiž. značilnost brezvsebinskega: brezvsebinskost filma

brezvzróčen -čna -o prid. ( ọ̄ ọ̑ )
ki je brez vzroka, razloga: brezvzročna, nerazumljiva blodnja ; brezvzročna žalost in otožnost ; brezvzročno veselje / v naravi ni brezvzročnih pojavov

brezvzróčnost -i ž ( ọ̄ )
knjiž. značilnost brezvzročnega:

brezzakonítost -i ž ( ȋ )
knjiž. stanje brez zakonov, postav: strah pred brezzakonitostjo

brezzakónje -a s ( ọ̑ )
knjiž. stanje brez zakonov, postav: nastopilo je pravo brezzakonje ; nered, upor in brezzakonje

brezzaščíten -tna -o prid. ( ȋ )
ki je brez zaščite, varstva: brezzaščiten človek ; zasmehoval je brezzaščitno žensko

brezzavésten -tna -o prid. ( ẹ̄ )
star. nezavesten : ležal je brezzavesten / brezzavestne blodnje

brezzemlják -a m ( á )
knjiž. kmetijski delavec brez zemlje:

brezzemljáš -a m ( á )
publ. kmetijski delavec brez zemlje: razdeliti zemljo med brezzemljaše ; brezzemljaši in siromašni kmetje

brezzgodovínski -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki je brez (pomembne) zgodovine: brezzgodovinski narod

brezzlôben -bna -o prid. ( ó ō )
knjiž. ki je brez zlobe: brezzlobni ljudje

brezznačájen -jna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki je brez značaja, časti: izprijen, popolnoma brezznačajen človek

brezznačájnež -a m ( ȃ )
ekspr. brezznačajen človek: to so lažnivci, brezznačajneži

brezznačájnost -i ž ( ȃ )
lastnost brezznačajnega človeka: brezznačajnost ljudi / politična brezznačajnost

brezzób -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
ki je brez zob: brezzob starec ; brezzoba čeljust ; brezzoba usta / brezzob glavnik ; brezzobe grablje
♦ zool. brezzobi kiti

brezzóbka -e ž ( ọ̑ )
zool. jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea:

brezzóbost -i ž ( ọ̄ )
knjiž. značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost

brezzráčen -čna -o prid. ( á ā )
ki je brez zraka: brezzračen prostor ; brezzračna kovinska cev
// ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa ; brezzračne sobe z zaprtimi okni

brezzráčje -a s ( ȃ )
brezzračno stanje: brezzračje v cevi

brezzráčnost -i ž ( á )
značilnost brezzračnega: brezzračnost rentgenske cevi / dvigniti se v brezzračnost

brezzvézden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč

brezzvézdnat -a -o prid. ( ẹ̑ )
brezzvezden : brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč

brezzvézen -zna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede ; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru

brezzvéznost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja

brezzvóčen -čna -o prid. ( ọ̄ ọ̑ )
ki je brez zvena, zvoka: njegov glas je bil čudno brezzvočen

brezžêljnost -i ž ( é )
knjiž. stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost

brezžénstvo -a s ( ẹ̑ )
obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi; celibat : brezženstvo duhovnikov

brezžíčen -čna -o prid. ( ȋ )
ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike ; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik ; brezžična oddajna in sprejemna postaja
♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi

brezžívčen -čna -o prid. ( ȋ )
ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti

brezživljênjski -a -o prid. ( ē )
ki je brez življenjske energije: vedno bolj je brezživljenjski / govoriti z brezživljenjskim glasom

brežàn in brežán -ána m ( ȁ á; ȃ )
kdor živi na bregu: brežani lovijo ribe

brežánka -e ž ( ȃ )
1. ženska, ki živi na bregu: brežani in brežanke
2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke

bréžec -žca m ( ẹ̑ )
zastar. manjšalnica od breg: voziti v brežec

bréžen -žna -o prid. ( ẹ̄ )
1. obrežen , obalen : morje buta ob brežne skale
2. nar. severovzhodno nagnjen , strm 2 : brežen svet ; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje ; sam.: njive imajo na brežnem

brežénka -e ž ( ẹ̄ )
zool. obalni morski polžek, Littorina neritoides:

brežìč -íča m ( ȉ í )
manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču ; spustil se je po brežiču proti koči

brežíček -čka m ( ȋ )
manjšalnica od brežič: nizek, položen brežiček

brežína -e ž ( í )
1. pas zemlje ob vodi; breg : priveslala je do brežine ; morje bije ob brežine ; peščena brežina
2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini ; kmetija leži v brežini ; prisojna, skalnata, strma brežina
// grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine

brežínica -e ž ( í )
manjšalnica od brežina: povzpeti se na brežinico

bréžnat -a -o prid. ( ẹ̑ )
nar. severovzhodno nagnjen , strm 2 : brežnat svet / brežnata kmetija

bréžnica -e ž ( ẹ̑ )
nar. njiva v bregu:

brežúljek -jka m ( ȗ )
knjiž. griček , hribček : po brežuljkih in rebrih cvete vresje ; nizek, sončen brežuljek

brgéše -géš ž mn. ( ẹ̄ ẹ̑ )
nar. bregeše

bŕglez 1 -a m ( ȓ )
zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke

bŕglez 2 -a m ( ȓ )
nar. zahodno vrtavka : dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez

brglún -a m ( ȗ )
zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov

bŕhek tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid. , brhkêjši in bŕhkejši ( ŕ ə̏ ŕ; ə̏ ȁ )
ekspr. lep 2 , čeden , postaven 1 : brhek mlad fant ; dekle je živo in brhko
// zastar. hiter , uren 2 : prijezdil je na brhkem vrancu

bŕhkost tudi brhkóst -i ž ( ŕ; ọ̑ )
star. lepota : dekle slovi po svoji brhkosti

brhkôta -e ž ( ó )
lepota , brhkost : ni kaj prida brhkote na njej

bríc -a m ( ȋ )
vino iz Goriških Brd: sedel je ob kozarcu svetlega brica

bríčka -e ž ( ȋ )
v ruskem in poljskem okolju lahek, navadno odprt voz z dvema sedežema: pred gostilno je pripeljala brička

brídek -dka -o stil. -ó prid. , bridkêjši tudi brídkejši ( í ī )
1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin ; izučile ga bodo bridke izkušnje ; prizadejal mu je marsikatero bridko uro ; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh ; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude ; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Jezusa Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica ; bridka zmota
2. star. oster : bridki meč ; bridka sablja
3. nar. vzhodno grenek : bridek okus zdravila

bríder tudi breeder -ja [ bríder ] m ( ī )
fiz. oplodni reaktor: gradnja briderja

bridge -ea tudi brídž -a [ brídž- ] m ( ȋ )
igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki: igrati bridge ; partija bridgea

bridkôba -e ž ( ó )
zastar. bridkost : prevzela jo je strašna bridkoba

bridkôben -bna -o prid. ( ó ō )
zastar. bridek , žalosten : bridkobni dnevi

bridkóst -i ž ( ọ̑ )
trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti ; užiti dovolj bridkosti ; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje ; bridkost srca ; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju

bridkósten -tna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. bridek , žalosten : bridkostni spomini / bridkosten smehljaj

bridž gl. bridge

brífing tudi briefing -a [ brífing- ] m ( ȋ )
kratek sestanek za posredovanje informacij, napotkov: jutranji brifing ; brifing za novinarje

bríg -a m ( ȋ )
navt. dvojambornica s križnimi jadri: tovoriti les na brig ; trgovski brig

bríga -e ž ( ȋ )
pog. skrb : učenje naj bo tvoja edina briga ; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi
● star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo

brigáda -e ž ( ȃ )
1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada
// med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada ; borci Cankarjeve brigade
2. nekdaj večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado ; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada
// skupina s posebno delovno nalogo: brigada za živinorejo
3. v zvezi gasilska brigada poklicna gasilska enota v Sloveniji: obisk gasilske brigade / Gasilska brigada Ljubljana

brigáden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab ; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela ; brigadno obdelovanje vinogradov

brigadír -ja m ( í )
1. najvišji častniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina: biti povišan v brigadirja / čin brigadirja
2. nekdaj kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev ; brigadirji na avtocesti
// vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del
3. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir
4. v nekaterih državah poveljnik brigade 1:

brigadírka -e ž ( í )
1. nosilka najvišjega častniškega čina v Slovenski vojski: vseslovensko srečanje brigadirk in brigadirjev
2. nekdaj ženska, ki dela v brigadi 2: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
3. v nekaterih državah poveljnica brigade 1: predsednik je podpisal ukaz o degradaciji brigadirke

brigadírski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na brigadirje: brigadirski pozdrav ; zapeti brigadirsko pesem ; brigadirsko življenje / brigadirski čin

brigadírstvo -a s ( ī )
udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo

brigádnica -e ž ( ȃ )
zastar. brigadirka

brigádnik -a m ( ȃ )
nekdaj kdor dela v brigadi 2; brigadir : med brigadniki je največ študentov

brigánt -a m ( ā á )
v italijanskem okolju cestni ali pomorski ropar, razbojnik: med potjo so ga napadli briganti

brigantína -e ž ( ȋ )
navt. jadrnica z dvema jamboroma: brigantina plove v pristan ; gusarska brigantina

brígati se -am se nedov. ( ȋ ) pog.
1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče ; kdo se bo poslej brigal za otroke
2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje ; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič

Briggsov -a -o [ bríksov- ] prid. ( ȋ )
mat., v zvezi Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10:

bríht -i ž ( ȋ )
nižje pog. pamet , razum : biti pri brihti / bolnik je že pri brihti pri zavesti

bríhta -e ž ( ȋ )
pog. bistroumnost , bistrost : vprašanje je rešil s pravo naravno brihto / pooseb., ekspr. o ti brihta ti!

bríhtati -am nedov. ( í )
star. spravljati k zavesti, buditi: bolnika brihtajo iz omame

bríhten -tna -o prid. , bríhtnejši ( í ī )
pog. bistroumen , pameten : fant ni kdove kako brihten ; ima zdrave, brihtne otroke ; zelo brihtne glave je / ekspr. to je brihtna glavica

bríhtnež -a m ( ȋ )
pog., ekspr. bistroumen človek: to ti je brihtnež

bríhtnost -i ž ( í )
pog. bistroumnost , bistrost : hvalili so ga zaradi brihtnosti ; za to ni treba posebne brihtnosti

brík -a m ( ȋ )
embalaža v obliki kvadra za tekočine znamke Tetra Brik: jabolčni sok brez dodanega sladkorja, pakiran v briku ; v prid. rabi: brik embalaža

brikét -a m ( ẹ̑ )
1. nav. mn. v določeno obliko stisnjen gorljiv material: predelati premogov prah v brikete ; kuriti z bukovimi briketi ; jajčasti, opekasti briketi ; žagovina v briketih ; drva in briketi
2. stisnjena krmna mešanica: činčile hranimo s pustimi briketi in svežim senom ; mačji, pasji briketi

briketárna -e ž ( ȃ )
teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni

brikéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na brikete: briketni obrat / briketna mast mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike

briketíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od briketirati: briketiranje surovin ; stroj za briketiranje

briketírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. stiskati v brikete: briketirati premogov prah
♦ agr. briketirati krmo

briljánca -e ž ( ȃ )
knjiž., ekspr. popolno oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: tehnična briljanca pianista ; ta tekst zahteva skrajno briljanco igranja / orkestralna briljanca

briljánt -a m ( ā )
brušen diamant: dragocen briljant se lesketa v prstanu
♦ tisk. najmanjša tiskarska črka

briljánten -tna -o prid. , briljántnejši ( ȃ )
1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica
2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh ; tekmovalci so bili v briljantni formi ; briljantna igra naše reprezentance ; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten
♦ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah ; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela

briljantína -e ž ( ȋ )
dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine ; vonj po briljantini

briljántnost -i ž ( ȃ )
knjiž., ekspr. lastnost, značilnost briljantnega 2: briljantnost baletne tehnike

briljírati -am nedov. ( ȋ )
knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti: briljirati v družbi ; briljiral je z znanjem jezikov

brìn brína m ( ȉ í )
zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin ; žgati brin ; bodeč brin
♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina

brína tudi brínja -e ž ( í; ī )
1. star. brin : nizka košata brina
2. nar. gorenjsko smreka

brinét -a m ( ẹ̑ )
knjiž. kdor ima rjave lase, rjavolasec: brinet z modrimi očmi

brinéta -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. brinetka , rjavolaska : bila je brineta

brinéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. rjavolas

brinétka -e ž ( ẹ̑ )
ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka

brinírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida: brinirati puškine cevi

brinja ipd. gl. brina ipd.

brínje -a s ( ȋ )
brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje ; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom

brínov in brínjev -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na brin: brinov grm, les ; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik ; brinov liker

brínovček in brínjevček -čka m ( í )
ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva

brínovec in brínjevec -vca m ( í )
žganje iz brinovih jagod: kuhati brinovec ; dišati po brinovcu ; postreči z brinovcem ; požirek domačega brinovca

brinovína in brinjevína -e ž ( í )
brinov les:

brínovka in brínjevka -e ž ( í )
1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane ; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel)
2. palica iz brinovega lesa:

brío -a m ( ȋ )
knjiž. ognjevitost , živost , živahnost : občudovali so brio interpreta ; avtor je pričaral na oder pravi komedijski brio

brióš -a m ( ọ̑ )
nav. mn., gastr. pleteno pecivo iz mastnega testa: postregla je s kavo in brioši

briozój in bríozoj -a m ( ọ̑; ȋ )
nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju; mahovnjak

brís -a m ( ȋ )
1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris ; žrelni bris
2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini

brísa -e ž ( ȋ )
lahen morski veter:

brisáč -a m ( á )
zastar. brisalec : motorček za brisače stekla

brisáča -e ž ( á )
kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo ; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača

brisálec -lca [ brisau̯ca in brisalca ] m ( ȃ )
nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce ; pnevmatični brisalci ; stikala za brisalce stekla

brisálen -lna -o prid. ( ȃ )
ki je za brisanje: brisalna cunja
♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku

brisálka -e [ brisau̯ka; tretji pomen brisalka ] ž ( ȃ )
1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika ; kuhinjske brisalke
2. zastar. brisača : otirati se z brisalko
3. tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega: pritisniti brisalko

brisálo -a s ( á )
kar se rabi za brisanje: za brisalo je porabil košček obleke ; z brisalom čistiti top ; brisalo za peresa

brísanje -a s ( í )
glagolnik od brisati: brisanje posode / brisanje dolgov

brísati bríšem nedov. , tudi brisála ( í ȋ )
1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo ; brisati očala z robcem ; brisati se v brisačo ; brisati si čelo, oči ; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah ; brisati gnoj z rane ; brisala si je solze ; brisala mu je pot
2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati : brisati dolgove, magnetofonski zapis ; brisati ime s seznama
3. pog., ekspr. tepsti , tolči : neusmiljeno ga je brisal / voj. žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče ; nebo se briše se jasni ; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče ; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče

brísavica -e ž ( ī )
zastar. veter , sapa : hladna brisavica pihlja od planin

briskánten -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž., ekspr. omalovažujoč , rezek , brezobziren : užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora

briskírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
ekspr. ne upoštevati, omalovaževati: njihove interese so kar briskirali ; založniki so kratko malo briskirali knjižni trg

bríslja -e ž ( ȋ )
nar. brisača

bríški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Brice ali Goriška Brda: pojoča briška govorica / briške češnje ; briška rebula

bríškola -e ž ( ȋ )
nar. primorsko italijanska igra s kartami: partija briškole

británika -e ž ( á )
nekdaj debelejša cigara, krajša od brazilke: prižgal si je zadnjo britaniko

británski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij ; britanska industrija ; nekdanje britanske kolonije ; britansko veleposlaništvo

brítev -tve tudi brítva -e ž ( ȋ )
1. nož za britje: britev dobro reže ; brije se z britvijo ; skrhana britev ; oster kakor britev
● ekspr. je že potreben britve moral bi se briti
2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev

bríti bríjem nedov. , brìl in bríl ( í ȋ )
1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije ; britev dobro brije ; briti na suho ; brijem se sam ; briti se z aparatom ; briti si brado, glavo
2. rezko pihati: sever, veter brije ; burja brije okoli ušes ; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz
3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami ; brije (si) norca iz mene ; briti burke, šale

brítje -a s ( ī )
glagolnik od briti: britje mu dela težave ; milo za britje

brítof -a m ( ȋ )
nižje pog. pokopališče : dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh

britoglávec -vca m ( ȃ )
knjiž., ekspr. kdor ima obrito glavo:

britva gl. britev

brítvast -a -o prid. ( ȋ )
podoben britvi: britvasto rezilo

brítvica -e ž ( ȋ )
1. ostro rezilo za britje: tovarna izdeluje tudi britvice ; priviti britvico v aparat
2. nar. zahodno žepni nožek:

brívec -vca m ( ȋ )
kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu

bríven -vna -o prid. ( ȋ )
ki se rabi za britje: brivno zrcalce

brívka -e ž ( ȋ )
ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec

brívnica -e ž ( ȋ )
prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico ; stopiti v brivnico

brívnik -a m ( ȋ )
električni brivski aparat: priključiti brivnik na napetost 220 V / električni brivnik

brívniški -a -o ( ȋ )
pridevnik od brivnica: brivniško okno

brívski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol

brizánca -e ž ( ȃ )
teh. lastnost, značilnost brizantnega: brizanca dinamita

brizánten -tna -o prid. ( ȃ )
teh., v zvezi z razstrelivo ki ima veliko rušilno moč:

brizántnost -i ž ( ȃ )
teh. lastnost, značilnost brizantnega: dinamit ima veliko brizantnost

brízg -a m ( ȋ )
hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku ; deževni brizgi na šipah ; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata ; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk

brízga -e ž ( ȋ )
priprava za vbrizgavanje snovi v telo; brizgalka : sterilizirati brizge ; injekcijska brizga

brizgáč -a m ( á )
nav. mn., zool. na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea: oblika brizgačev / navadni, užitni brizgač

brizgálen -lna -o prid. ( ȃ )
namenjen za brizganje: brizgalna cev, črpalka / brizgalni tiskalnik tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem

brízgalica -e ž ( ī )
zastar. brizgalka : glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom

brizgálka -e [ tudi brizgau̯ka ] ž ( ȃ )
1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko ; injekcijska brizgalka ; bat pri brizgalki
2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko ; ročna brizgalka
3. zastar. brizgalna : gasilna brizgalka

brizgálna -e ž ( ȃ )
stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna

brizgálnica -e ž ( ȃ )
1. priprava za škropljenje rastlin; škropilnica : kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice
2. zastar. brizgalna : gasilci so prišli z brizgalnico

brizgálnik -a m ( ȃ )
brizgalni tiskalnik: barvni brizgalnik ; izdelovalci brizgalnikov
♦ agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo

brízganec -nca m ( ȋ )
vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec ; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu

brízganje -a s ( ȋ )
glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom

brízgati -am nedov. ( ȋ )
1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo ; voda brizga iz cevi
2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani ; slap pada in kapljice brizgajo ; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno ; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
// z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
♦ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek

brízglja -e ž ( ȋ )
zastar. brizgalka : zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo ; klistirna brizglja

brizgljáj -a m ( ȃ )
kar (se) brizgne: brizgljaji vode

brízgniti -em dov. ( í ȋ )
1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust ; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded

brížen -žna -o prid. ( í ī )
knjiž. skrben : brižni sadjar pravočasno obreže drevje ; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke

brižínski -a -o prid. ( ȋ )
lit., v zvezi brižinski spomeniki in Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku:

brížnost -i ž ( í )
knjiž. skrbnost , prizadevnost : vsa njena brižnost je brez uspeha ; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela

brjár -ja m ( ȃ )
nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju

bŕk -a m ( ȓ ) nav. mn.
1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo ; brke briti, česati ; brke si striže na krtačko ; brke pogladiti, sukati, vihati si ; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
● brki so se mu povesili užaljen je, potrt ; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno ; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje ; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika

bŕka -e ž ( ȓ )
nav. mn. brk : brke mu že poganjajo ; črne, sive brke / brke na gobcu so zelo občutljive

brkáč -a m ( á )
1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil ; stari brkač
2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač

brkáčka -e ž ( ȃ )
ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški

bŕkast -a -o prid. ( ȓ )
brkat : brkast in kosmat moški / brkast obraz / brkast maček

brkàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
ki ima (velike) brke: brkat častnik ; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta
♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaëtus barbatus

bŕkati -am nedov. ( r̄ ȓ )
nar. brskati : brkati po pesku / brkati po torbi

bŕkec -kca m ( ȓ )
nav. mn. brčica : zavihati si brkce ; črni, krtačasti brkci

bŕkež -a m ( ȓ )
ekspr. brkač

bŕkica -e ž ( ȓ )
nav. mn. brčica : nositi brkice ; goste črne brkice

bŕklja -e ž ( ȓ ) nav. mn., šalj.
1. brk : ima košate brklje / smejala se mu je v brklje
2. noga : kam pa moliš svoje brklje

brkljálnik -a m ( ȃ )
program za pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskalnik : spletni brkljalnik ; okno brkljalnika

brkljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu

brkljaríja -e ž ( ȋ )
pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo ; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo ; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije

brkljáriti -im nedov. ( á ȃ )
ekspr. brkljati : brkljariti pri ognjišču / kaj pa brkljarite tukaj

brkljárnica -e ž ( ȃ )
zastar. shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica : v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli

brkljáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja ; brkljati po štedilniku, po vrtu
2. pog. brskati , stikati 2 , šariti : brkljati po krožniku ; zamišljeno brklja po omari ; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?

brkónčica -e ž ( ọ̑ )
nar. gorenjsko trobentica : šopek rumenih brkončic

brlênje -a s ( é )
glagolnik od brleti: piše ob brlenju sveče

brléti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka ; sveča, žarnica brli ; pren. slabotno upanje brli v srcu ; življenje samo še brli v njem
2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti : kaj pa še brliš in ne greš spat?

brlévka -e ž ( ẹ̑ )
nar. zahodno brlivka : brlevka je medlo gorela ; priviti brlevko

bŕlez -a m ( ȓ )
nar. zahodno vrtavka : vrti se kot brlez

brlíka -e ž ( í )
nar. brlivka : v sobi je gorela samo brlika

brlíkati -am nedov. ( ī )
ekspr. brleti : luč je komaj še brlikala

brlívka -e ž ( ȋ )
preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko ; prižgati, ugasniti brlivko
// ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati

brlízg -a m ( ȋ )
predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg ; mornar je odgovoril z brlizgom ; oster brlizg lokomotive, piščalke ; gamsov opozorilni brlizg

brlízganje -a s ( ī )
glagolnik od brlizgati: glušeče, tanko brlizganje ; brlizganje piščali, vlaka / brlizganje murnov čirikanje

brlízgati -am nedov. ( ī )
predirljivo piskati ali žvižgati na prste: lokomotive, piščalke brlizgajo ; brlizgati na prste ; tanko, oglušujoče, ostro brlizgati

brlízgniti -em dov. ( í ȋ )
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil ; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa
2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe

brljàv -áva -o prid. ( ȁ á )
1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči
2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči ; brljava petrolejka

brljávec -vca m ( ȃ )
ekspr. kdor slabo vidi: to so sami brljavci

brljávka -e ž ( ȃ )
1. brlivka : prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati
2. ekspr. ženska, ki slabo vidi:

brljávost -i ž ( á )
ekspr. slabovidnost : težko je z njim zaradi njegove brljavosti

brljúzga -e ž ( ȗ )
plundra , brozga : sneg se je stajal v brljuzgo ; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga

brljúzgast -a -o prid. ( ȗ )
brozgast : brljuzgasta cesta / brljuzgasta pijača

brljúzgati -am nedov. ( ȗ )
ekspr. brozgati : brljuzgati po blatu, po vodi

brljúzgniti -em dov. ( ú ȗ )
ekspr. pljuskniti , brizgniti : apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz

brlòg -óga m ( ȍ ọ́ )
1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog ; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog

brlógar -ja m ( ọ̑ )
žival, ki biva v brlogu: lisice, jazbeci in dihurji so brlogarji
♦ pal. (medved) brlogar jamski medved

brlóžina -e ž ( ọ̑ )
zastar. slabo, neprimerno stanovanje; brlog : v svoji brložini je prodajal tudi zdravila

brlóžiti -im nedov. ( ọ̄ ọ̑ )
knjiž. imeti brlog, bivati (v brlogu): v teh gozdovih brložijo medvedi

bŕna 1 -e ž ( ŕ )
etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno ; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa

bŕna 2 in bŕnja -e ž ( ŕ; r̄ )
star. zelo rodovitna črna prst; črnica : organske snovi v brni

brnênje -a s ( é )
glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje ; brnenje televizijskih kamer, motorja ; brnenje strune, brzojavnih žic ; pesn. brnenje poletja
♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca

brnéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni ; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo ; kolovrati so brneli ; motor brni
// brneč se premikati: avto brni po cesti
2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave ; brezoseb. v glavi mu kar brni ; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije

bŕnež -a m ( ȓ )
brnenje : brnež motorja

brnístra -e ž ( ȋ )
bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji

brnja gl. brna 2

brnjálo -a s ( á )
nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar)

brnjáti -ám nedov. ( á ȃ )
dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati : brnjati okrog hiše, po dvorišču

bròč bróča m ( ȍ ọ́ )
nar. rastlina z rdečim barvilom v koreniki; brošč : barvilo iz broča

bróčev -a -o ( ọ́ )
pridevnik od broč: bročevo rdečilo

bróčiti -im nedov. ( ọ́ ọ̑ )
nar. gorenjsko rdeče barvati: bročiti pirhe

bród -a m , mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodôvi tudi bródi ( ọ̑ )
1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko ; prepeljati se z brodom ; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod
2. star. ladja : na brodu so razpeli jadra ; pren. naš brod so krmarili v pristan tujih ciljev
3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu

brodár -ja m ( á )
1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik : brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe
2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba
3. zastar. mornar : brodarji plujejo na odprto morje

brodáriti -im nedov. ( á ȃ )
1. voziti brod: brodariti čez reko / brodariti po Savi
2. zastar. pluti : ladje brodarijo po morju

brodárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na brodarje ali brodarstvo: brodarsko podjetje / brodarski odsek pomorske šole ; sam.:, star. kapitan in brodarski sta tako odločila vodja krova

brodárstvo -a s ( ȃ )
1. opravljanje brodarskega poklica: zaradi starosti je prepustil brodarstvo sinu
2. pomorstvo , plovba : razvoj brodarstva

bródek -dka m ( ọ̑ )
manjšalnica od brod: brodek odrine od brega

brôden -dna -o prid. ( ó )
ki se da prebresti: tu voda ni brodna

brodét -a m ( ẹ̑ )
gastr. gosta juha iz več vrst rib: brodet s polento

brodíšče -a s ( í )
1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče
2. zastar. pristanišče : ladje so zasidrane v brodišču

brodíti bródim nedov. ( ī ọ́ )
1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu ; broditi skozi resje
● ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju ; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi
2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi : broditi po svetu ; broditi po travnikih in gozdovih ; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi ; misel na beg mu neprestano brodi po glavi
3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh ; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi ; broditi z žlico po juhi
4. zastar. pluti : dolga leta je brodil po morju

brodljáti -ám nedov. ( á ȃ )
zastar. brbotati , brbrati : na ognjišču brodlja zelje

brodníca -e ž ( í )
ženska, ki kaj prevaža z brodom: brodnica ga je prepeljala čez reko

brodník -a m ( í )
1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg
// nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi
2. zastar. mornar : vihar je zagnal brodnike na otok
♦ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius

brodnína -e ž ( ī )
plačilo za prevoz z brodom: plačati brodnino / odpraviti mitnino in brodnino

brodníški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na brodnike: vestno opravlja svoj brodniški posel / brodniška tarifa tarifa za prevoz z brodom

brodníštvo -a s ( ȋ )
opravljanje brodniškega poklica: zaradi starosti je opustil brodništvo / nekdanje brodništvo na Savi

brôdnja -e ž ( ó )
bredenje : reka je za brodnjo pregloboka

brodolòm -ôma m ( ȍ ó )
uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom ; brodolom ladje Tisa
// knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom ; zakonski brodolom

brodolómec -mca m ( ọ̑ )
kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok ; brodolomca je vrglo ob čeri ; pren., ekspr. družbeni brodolomec ; svet brodolomcev in obupancev

brodolómen -mna -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na brodolom: brodolomni ostanki ladje / njegov položaj je brodolomen ; brodolomno življenje

brodôvje -a s ( ȏ )
ladjevje : dubrovniško brodovje ; trgovsko brodovje

brogovíta -e ž ( ī )
bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita ; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile

bròj brôja m ( ȍ ó )
zastar. število , številka : dvoštevilčni broj / to je bral v zadnjem broju Novic

brójanice -nic ž mn. ( ọ̑ )
zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice

brójiti -im nedov. ( ọ̄ )
zastar. šteti : brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož

brôjler -ja m ( ó )
agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev ; farma za brojlerje

brokát -a m ( ȃ )
vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom ; zlat brokat ; brokat za prešite odeje ; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat

brokátast -a -o prid. ( ȃ )
brokaten : brokatast plašč

brokáten -tna -o prid. ( ȃ )
ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko ; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli

bróker -ja m ( ọ̑ ) ekon. žarg.
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik : iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice ; uspešen delniški broker ; broker na ljubljanski borzi
// posrednik : nekateri brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja kot zavarovalnice same

brókerski -a -o prid. ( ọ̑ )
pog. borznoposredniški : brokerska provizija / brokerska hiša

brókola -e ž ( ọ̑ )
nav. mn. brokoli 1 :

brókoli 1 -ja m ( ọ̑ )
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: brokoli vsebuje veliko mineralov in vitaminov ; juha iz brokolija

brókoli 2 -ov m mn. ( ọ̑ )
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: cvetovi brokolov

bróm -a tudi bròm brôma m ( ọ̑; ȍ ó )
kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi
// pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid : zdravnik mu je dal brom za pomirjenje ; v prid. rabi:, fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid

bromát -a m ( ȃ )
kem. sol bromove kisline: natrijev bromat

bromíd -a m ( ȋ )
kem. sol bromovodikove kisline: kalijev, srebrov, vodikov bromid

bromírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
kem. uvajati brom v spojine:

brómkálij -a m ( ọ̑-á )
zastar. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid : jemati bromkalij zoper nervoznost

brómov tudi brômov -a -o prid. ( ọ̑; ó )
nanašajoč se na brom: bromova kislina, spojina / bromove tablete

brómovica -e ž ( ọ̑ )
kem. raztopina broma:

bromovodíkov -a -o prid. ( ȋ )
kem., v zvezi bromovodikova kislina raztopina vodikovega bromida:

bròn brôna m ( ȍ ó )
1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron ; vrata iz brona ; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna
♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra ; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija
// um. žarg. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov
2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron

brônast -a -o prid. ( ó )
1. ki je iz brona: bakren in bronast denar ; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi
// po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje
2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt ; bronasti glasovi zvonov

bronastopôlt -a -o [ bronastopou̯t ] prid. ( ȏ ō )
ki ima bronasto polt: bronastopolti delavci v pristanišču

bronca ipd. gl. bronsa ipd.

brónčen 1 -čna -o prid. ( ọ̑ )
ki je iz bronse: brončni premaz ; brončna barva; prim. bronsen

brončén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
bronast , bronen : brončen kip ; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve

brônec -nca m ( ó )
zastar. bron : verižica iz bronca

bronén -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je iz brona: bronena posoda, žica

bronhiálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bronhije: bronhialne cevke
♦ med. bronhialni katar ; bronhialna astma

bronhiektazíja -e ž ( ȋ )
med. bolezensko razširjen bronhij: bolnik z bronhiektazijami

brónhij tudi brónhus -a m ( ọ̄; ọ̑ )
nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij ; razširjenje, vnetje bronhijev

bronhíolus -la m ( ȋ )
anat. najtanjši odcepek bronhija v pljučih:

bronhítis -a m ( ȋ )
med. vnetje bronhijev: kronični bronhitis

bronhografíja -e ž ( ȋ )
med. rentgensko slikanje bronhijev:

brónhopnevmoníja -e ž ( ọ̑-ȋ )
med. pljučnica z manjšimi vnetišči okrog bronhijev:

bronhoskopíja -e ž ( ȋ )
med. neposredno opazovanje bronhijev:

bronírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida; brinirati : bronirati ohišje aparata

brônolivár -ja m ( ȏ-á )
livar, ki uliva bron: bronolivarji so presegli plan

brônolivárna -e ž ( ȏ-ȃ )
livarna, v kateri se uliva bron: delavec v bronolivarni

brônov -a -o ( ó )
pridevnik od bron: bronov zven

bronovína -e ž ( í )
zlitina bakra in drugih kovin; bron : stražne stolpe so prekrili z bronovino
// izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine ; starinska bronovina

brónsa in brónca in brónza -e ž ( ọ̑ )
1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso ; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem ; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem
2. zlitina bakra in drugih kovin; bron : kipci iz bronse
// pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons

brónsen -sna -o in brónzen -zna -o ( ọ̑ )
pridevnik od bronsa: bronsna barva; prim. brončen 1

bronsíranje in broncíranje in bronzíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od bronsirati: bronsiranje raznih predmetov

bronsírati -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir

brontozáver -vra m ( á )
pal. zelo velik rastlinojedi dinozaver z dolgim repom in vratom z majhno glavo ter štirinožno hojo: brontozaver in tiranozaver

bronza ipd. gl. bronsa ipd.

bróskva -e ž ( ọ̑ )
bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea:

bróša -e ž ( ọ̑ )
okrasna naprsna zaponka: pripeti si zlato brošo ; broša iz jantarja

bròšč bróšča m ( ȍ ọ́ )
1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve
2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem

bróščev -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na brošč: broščeve korenike / broščevo rdečilo

bróščnica -e ž ( ọ̑ )
nav. mn., bot. zelnate rastline z vretenasto nameščenimi listi in cveti v socvetjih, Rubiaceae:

brošíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od broširati: broširanje knjig ; delavnica za broširanje

brošírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice: broširati knjige

brošíren -rna -o prid. ( ȋ )
s katerim se brošira: broširni stroj

bróška -e ž ( ọ̑ )
okrasna naprsna zaponka: na prsih se ji je svetila velika broška ; keramična, zlata broška

brošúra -e ž ( ȗ )
broširana knjiga, navadno tanjša: izdati, založiti brošuro ; reklamna brošura

brošúrica -e ž ( ȗ )
manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice ; drobna brošurica ; brošurica žepnega formata

brôvning tudi browning -a [ brôu̯ning- ] m ( ȏ )
polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning ; zadela ga je krogla iz brovninga

brózga -e ž ( ọ̑ )
1. vodén, shojen sneg; plundra : blato in brozga ; sneg se je stajal v brozgo ; umazana brozga
2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna
3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo ; pren. literarna brozga
4. zastar. drhal , sodrga : V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)

brózgalica -e ž ( ọ̑ )
zastar. plundra , brozga : brozgalica mu pronica v čevlje

brózganje -a s ( ọ̑ )
glagolnik od brozgati: brozganje po vodi

brózgast -a -o prid. ( ọ̑ )
poln plundre, brozge: ulice so brozgaste in blatne / ekspr. brozgasto vreme / ekspr. brozgasta pijača slaba

brózgati -am nedov. ( ọ̑ )
1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju ; do kolen brozgati v snežnici
2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži

bŕr medm. ( ȓ )
1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr ; brr, okostnjak ; brrr, kakšen mraz
2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr

brskáč -a m ( á )
ekspr. kdor brska, išče: vnet brskač po arhivih

brskálec -lca [ bərskau̯ca ] m ( ȃ )
kdor pregleduje strani na svetovnem spletu: spreten brskalec po internetu / spletni brskalec

brskálen -lna -o prid. ( ȃ )
ki je za brskanje, pregledovanje strani na spletu: brskalni gumb, program, strežnik ; značilnosti uporabnikovega brskalnega okolja / brskalne navade ljudi se spreminjajo

brskálnik -a m ( ȃ )
program za pregledovanje strani na svetovnem spletu: glavna prednost zmogljivega brskalnika je dobra podpora spletnim standardom / spletni brskalnik

bŕskanje -a s ( r̄ )
glagolnik od brskati: brskanje po pesku / brskanje po preteklosti / spletno brskanje ; novi telefon omogoča lažje brskanje po spletu

bŕskati -am nedov. ( r̄ ȓ )
1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju ; otrok brska po pesku ; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu
2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih ; ekspr. brskati po arhivih za listinami ; brskati po slovarju ; pren. brskati po preteklosti, po spominu ; brskati po tujem življenju
// pregledovati strani na svetovnem spletu: brskati po (svetovnem) spletu ; brskal je po spletnih straneh
● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi ; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira

bŕskav -a -o prid. ( r̄ )
ki (rad) brska: brskave kokoši / ekspr. brskav zgodovinar

bŕskniti -em dov. ( ŕ ȓ )
brsniti : razburjeno je brsknil papirje od sebe

bŕsniti -em dov. ( ŕ ȓ )
s prsti sunkovito odriniti: brsniti časopis od sebe ; brsniti svinčnik z mize ; pren. brsnil mu je zbadljivo besedo pod nos

bŕst 1 -a m ( ȓ r̄ )
nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: na drevju že poganjajo brsti ; listni brst ; napet brst ; brst bukve ; pren., knjiž. v sebi je začutila brst novega življenja

bŕst 2 -í ž ( ȓ )
1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: drevje že poganja brsti
2. brstenje : drevje je že v brsti ; čas nove brsti
3. zastar. dračje , suhljad : butara suhe brsti

bŕsten -tna -o prid. ( ȓ; podpomen ŕ r̄ )
nanašajoč se na brst: brstna vejica
♦ bot. brstne luske luske, ki varujejo brste ; um. brstni kapitel kapitel z okrasi v obliki brstov
// nar. ki lepo in obilno raste; bujen : brstna trava ; brstno žito ; pren. brstna mladost

brstênje -a s ( é )
glagolnik od brsteti: drevje je treba škropiti pred brstenjem / brstenje listov ; pren. dekle je sredi brstenja
♦ biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov

brstéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo ; pren. v fantu brstijo nova čustva ; deklica je že začela brsteti

brstìč -íča m ( ȉ í )
manjšalnica od brst: drevje poganja brstiče ; cvetni brstič
♦ bot. zarodni brstič s katerim se nižji organizmi nespolno razmnožujejo

brstíčen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na brstič: brstični vrh
♦ vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov

brstíčje -a s ( ȋ )
brstje : v vetru trepeta brstičje

brstíčnat -a -o prid. ( ȋ )
brstnat : brstičnato drevje

brstíka -e ž ( í )
mladika , poganjek : začele so poganjati bledo zelene brstike

brstíšče -a s ( í )
biol. mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice: pokostnica je brstišče kostnih celic

brstítev -tve ž ( ȋ )
biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov; brstenje

brstíti se -ím se nedov. ( ī í )
1. zastar. brsteti : drevo se brsti
2. nar. koroško bahati se: brstila sta se, koliko dreves sta že podrla

bŕstje -a s ( r̄ )
1. več brstov, brsti: v bukovih gozdovih se že odpira brstje ; vse brstje je pozeblo ; cvetno brstje ; pren., knjiž. vzklilo je prvo brstje ljubezni
2. zastar. suhljad , dračje : vrgel je na ogenj suhega brstja

bŕstnat -a -o prid. ( ȓ )
poln brstov: drevje je že močno brstnato
♦ vrtn. brstnati ohrovt brstični ohrovt

bŕstnica -e ž ( ȓ )
nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste, Cormophyta:

bŕšček -čka m ( ȓ )
bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen 1 :

brščíka -e ž ( í )
nar. zahodno zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi; ostrolistni beluš

bršlín -a m ( ȋ )
bršljan : debla opleta bršlin ; skale so pokrite z bršlinom

bršlínje -a s ( ȋ )
bršljanovo rastje: v gozdu je polno bršlinja

bršlínka -e ž ( ȋ )
vrtn. bršljanka : na oknu cvetijo begonije in bršlinke

bršlínov -a -o prid. ( ȋ )
bršljanov : bršlinovi listi

bršlján -a m ( ȃ )
drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi: bršljan se vzpenja po deblu ; zid je porasel z bršljanom ; okrasiti butaro z brinjem in bršljanom

bršljánast -a -o prid. ( ȃ )
porasel z bršljanom: bršljanaste stene
♦ vrtn. bršljanasta pelargonija bršljanka

bršljánka -e ž ( ȃ )
vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke

bršljánov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bršljan: bršljanovi listi / bršljanov venec

brtávs -a m ( ȃ )
star. velik kos: odrezal si je brtavs črnega kruha ; brtavs mesa

brtvíti -ím nedov. , brtvèn ( ī í )
teh. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja; tesniti

brúc -a m , or. ed. brúcem; rod. mn. brúcev, daj. mn. brúcem ( ȗ )
slušatelj prvega letnika na univerzi: letos se je vpisalo veliko brucev / ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucev

brucéla -e ž ( ẹ̑ )
biol. bakterija, ki povzroča brucelozo:

brucelóza -e ž ( ọ̑ )
med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo ; prašičja bruceloza

brúcka -e ž ( ȗ )
slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck

brúclja -e ž ( ȗ )
slabš. brucka

brúcmajór -ja m ( ȗ-ọ̑ )
šol. žarg. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce:

brucovánje -a s ( ȃ )
zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucev v študentsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje

brúcovski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na bruce: brucovske šale ; brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje

brúcovstvo -a s ( ȗ )
lastnost, značilnost brucev: brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku

brucúlja -e ž ( ú )
slabš. brucka : bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo

bruhálen -lna -o prid. ( ȃ )
ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva

bruhálnik -a [ bruhau̯nik tudi bruhalnik ] m ( ȃ )
geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki

brúhanje -a s ( ū )
glagolnik od bruhati:
a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi
b) bruhanje ognjenikov

brúhati -am nedov. ( ū ȗ )
1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha ; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri ; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha ; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev ; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale ; pren. besede ji bruhajo iz ust

brúhniti -em dov. ( ú ȗ )
1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
// s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri ; pren., ekspr. bruhniti psovko ; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima ; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok ; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan ; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze ; bruhniti v krohot, v smeh
5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)

brumaire -a [ brimêr ] m ( ȇ )
zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije:

brúmen -mna -o prid. , brúmnejši ( ú ū )
1. zastar. pobožen : brumen krščanski človek ; žena je brumna in poštena
2. šalj. prizadeven , vnet : brumen ljudskoprosvetni delavec ; v list so pisali brumni propagandisti

brúmnost -i ž ( ú )
zastar. pobožnost : nikoli ni kazal kake posebne brumnosti

brúnarica -e ž ( ȗ )
tur. koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene: v alpskem slogu zgrajena brunarica

brúnast -a -o prid. ( ū )
ki je iz brun: ljudje so sedli na brunaste klopi ; brunaste stene

brúnce -a s ( ū )
manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla ; hrastova brunca

brúncelj -clja in -na [ bruncəlj ] m ( ú )
nar. panj , čok : Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar)

brúnčast -a -o prid. ( ū )
ki je iz brunc: brunčasta brv

brúnčevje -a s ( ū )
zastar. bruna , brunca : polagati brunčevje

brúnda 1 -e ž ( ȗ )
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi; dromlja : igrati na brundo

brúnda 2 medm. ( ȗ )
posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda

brúndanje -a s ( ȗ )
glagolnik od brundati: medvedovo brundanje / dekle se boji njegovega večnega brundanja ; med maršem se je začelo rahlo brundanje

brúndati -am nedov. ( ȗ )
1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem

brúndica -e ž ( ȗ )
manjšalnica od brunda: zmeraj nosi brundico s seboj

brúnec -nca m ( ȗ )
zastar. (majhno) bruno: macesnov brunec

brunélica -e ž ( ẹ̑ )
bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka

brunet ipd. gl. brinet ipd.

brúnik -a m ( ȗ )
zastar. preprost čoln iz enega debla; drevak : bruniki so zaplavali po nizki vodi

brúno -a s ( ū )
na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno ; počrnela bruna ; iz brun narejena bajta
// nar. deblo , hlod : Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov)
● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne

brúnovje -a s ( ū )
več brun, bruna: črvivo brunovje lesene hiše

brús -a m ( ȗ )
1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus ; z brusom gladiti kamen ; potegniti z brusom po kosi ; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak
2. način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk
3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš ; spravi se že ven, brus brusasti!

brusáč -a m ( á )
1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah ; brusač je odprl delavnico
2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec : brusač leč, jekla ; razpisujemo mesto steklarja brusača

brusáčka -e ž ( ȃ )
obrtnica, ki brusi rezila:

brúsar -ja m ( ȗ )
kdor izdeluje ali prodaja bruse: brusarji ponujajo bruse

brusárna -e ž ( ȃ )
1. izdelovalnica brusov: delavec v brusarni
2. zastar. brusilnica : brusarna dragih kamnov

brusárstvo -a s ( ȃ )
brusaška obrt:

brusáški -a -o ( á )
pridevnik od brusač: brusaško delo

brúseljski -a -o [ brusəljski ] prid. ( ú )
nanašajoč se na Bruselj: bruseljske znamenitosti / publ. bruseljska birokracija uradniki Evropske unije v Bruslju ; publ. bruseljska trojka Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija, ki z državo članico sklenejo sporazum o načinu reševanja njenih finančnih težav
♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci

brúsen -sna -o prid. ( ȗ )
ki je za brušenje: brusni kamen, papir, stroj ; brusna plošča / brusno olje
♦ les. brusni les les za pridobivanje lesovine

brusílec -lca [ brusiu̯ca in brusilca ] m ( ȋ )
1. delavec, ki z brusom obdeluje predmete: brusilec diamantov, leč ; tečaj za rezkalce in brusilce
2. delavec, obrtnik, ki brusi rezila: brusilec nožev in škarij

brusílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se brusi: brusilni kamen, kolut, stroj ; brusilna plošča, priprava ; brusilna sredstva

brusílnica -e ž ( ȋ )
delavnica, v kateri se brusi: orodna brusilnica ; brusilnica dragih kamnov, stekla ; on je delavec v brusilnici

brusílnik -a m ( ȋ )
1. teh. stroj za brušenje: orodni, valjčni brusilnik
2. papir. stroj za pridobivanje lesovine:

brusílo -a s ( í )
sredstvo ali priprava za brušenje: smirek je dobro brusilo ; zobozdravnik uporablja okrogla brusila ; čevljarska brusila

brusína -e ž ( í )
1. teh. odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa: lesna brusina
2. korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa:

brusíti 1 in brúsiti -im nedov. ( ī ú )
1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje ; na suho brusiti / mačka brusi kremplje ; miška si brusi zobe
2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo ; brusiti tlak ; fino, grobo brusiti ; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja ; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo ; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči ; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa ; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva ; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino

brusíti 2 in brúsiti -im nedov. ( ī ú )
s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca ; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo
// pog., slabš. govoriti , pripovedovati : boli ga, da mu sin brusi take besede ; brusi kletve in psovke na vse ; take mu je brusil

brúsnica 1 -e ž ( ȗ )
nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice ; kompot iz brusnic

brusníca 2 -e ž ( í )
voda v koritu, v katero sega spodnji del brusa:

brúsničen -čna -o prid. ( ȗ )
ki je iz brusnic: brusnični kompot ; brusnična marmelada

brúsničevje -a s ( ȗ )
grmičje brusnic: z brusničevjem zarasel prehod

brúsničje -a s ( ȗ )
grmičje brusnic: tam je polno brusničja

brusník -a m ( í )
brusni kamen, brus: ostriti z brusnikom

brusnína -e ž ( ī )
les. lesovina

brúsniti -em dov. ( ú ȗ )
zastar. s silo izvreči iz ust: pokusil je, a takoj brusnil iz ust ; pren., ekspr. brusniti psovko

brúšenje -a s ( ú )
glagolnik od brusiti 1 :
a) brušenje britve, sekire
b) brušenje stekla, umetnega kamna ; fino brušenje ; stroj za brušenje / brušenje zoba
c) brušenje stila / brušenje divjega petelina

brutálen -lna -o prid. , brutálnejši ( ȃ )
surov , grob 2 , nasilen : to je brutalen človek / brutalen napad ; z brutalno silo je obračunal z njimi ; brutalno vedenje ; zasliševanje je bilo brutalno

brutálnež -a m ( ȃ )
ekspr. brutalen človek; surovež , nasilnež : bojim se ga, ker je tak brutalnež

brutálnost -i ž ( ȃ )
surovost , grobost , nasilnost : brutalnost se mu bere že na obrazu ; vse to izvira iz njegove brutalnosti ; odslovil jo je z vso brutalnostjo
// surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti ; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti

brúto prisl. ( ȗ )
brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki ; v prid. rabi: bruto in neto dohodki ; bruto cena ; bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalaže
♦ ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem obdobju, navadno v enem letu ; bruto družbeni proizvod [BDP] vrednost celotne proizvodnje v določeni državi v določenem obdobju, navadno v enem letu ; bruto bilanca poskusna bilanca ; navt. bruto tona brutoregistrska tona ; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži

brútoregístrski -a -o prid. ( ȗ-í )
navt., v zvezi brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m 3 : ladja z devetdeset tisoč brutoregistrskimi tonami [BRT] / država ima čez šest milijonov brutoregistrskih ton ladjevja / brutoregistrska tonaža

brútotónski -a -o prid. ( ȗ-ọ̑ )
žel., v zvezi brutotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga skupaj z embalažo na razdalji 1 km:

bŕv -í ž ( ȓ )
deska ali bruno za prehod čez vodo: brv drži čez potok ; iti čez brv ; stopati po brvi ; majava, ozka brv / kapitan že prihaja po brvi na ladjo
// ozek most za pešce: viseča, železobetonska brv
♦ obl. modna ali revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni

bŕvica in bŕvca tudi brvíca -e ž ( r̄; ȓ; í )
manjšalnica od brv: brvica drži čez potok ; iti čez brvico / čoln butne ob pristajalno brvico

bŕvno -a s ( r̄ )
nar. vzhodno bruno : otroci plezajo po zloženih brvnih

bŕz -a -o prid. ( ȓ )
star. hiter : jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / bližati se brzih nog hitro ; brzi vlak brzovlak

bŕzda -e ž ( ŕ )
železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu: hlapec potisne konju brzdo v gobec
// uzda : prijeti, držati konja za brzdo ; pren. ta človek je brez vsake brzde ; ne more se obvladati, govori brez brzde

bŕzdanje -a s ( r̄ )
glagolnik od brzdati: brzdanje konj / brzdanje strasti

bŕzdanost -i ž ( r̄ )
knjiž. obvladanost , zadržanost : v delu se kaže idejna brzdanost ; pisateljska brzdanost

bŕzdati -am nedov. ( r̄ )
1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje
2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak
// knjiž. obvladovati , zadrževati : brzdati čustva, strasti ; komaj je brzdal jezo ; človek se mora znati brzdati
● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo

bŕzden -dna -o ( r̄ )
pridevnik od brzda: brzdni jermen

bŕzec -zca m ( ȓ )
1. pog. brzovlak : brzec ima zamudo ; polnočni brzec na Dunaj
2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec

bŕzen -zna -o prid. ( r̄ )
nar. hiter : Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile (M. Kranjec)

brzéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje ; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah ; brzeti z avtom
// hitro minevati, hiteti: čas brzi ; ure so brzele

brzíca -e ž ( í )
mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale: čoln je neslo proti nevarnim brzicam ; spuščati se čez brzice ; brzice Nila / reka dela številne brzice
// hitro tekoča reka ali potok:

brzína -e ž ( í )
1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost 1 : povečati, zmanjšati brzino ; vlak drvi z veliko brzino ; pri 80 kilometrih brzine
2. avt. žarg. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava : avtomobil ima štiri brzine
// položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava : menjati brzino ; voziti v tretji brzini

brzinomér -a m ( ẹ̑ )
teh. priprava za merjenje hitrosti: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro ; električni, mehanični brzinomer

brzínski -a -o prid. ( ȋ )
hitrosten : brzinske motorne tekme

brzo... ali bŕzo... prvi del zloženk ( ȓ )
nanašajoč se na brz: brzojav, brzokril, brzoturnir, brzovlak, brzovozen

bŕzojádrnica -e ž ( ȓ-ȃ )
zastar. hitra jadrnica: ob bregu je bila zasidrana brzojadrnica

brzojàv -áva m ( ȁ á )
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu ; on dela pri brzojavu ; doseg brzojava / brezžični brzojav
♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
// sporočilo, poslano s tako napravo: poslati, prejeti brzojav ; dešifrirati besedilo brzojava
// nekdaj urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk:

brzojáven -vna -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak ; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove ; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor ; poslati brzojavno sporočilo
♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe
2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu ; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven

brzojáviti -im dov. ( á ȃ )
sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta

brzojávka -e ž ( ȃ )
sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko ; pozdravna, sožalna brzojavka

brzojávljanje -a s ( á )
glagolnik od brzojavljati: naučiti se brzojavljanja ; brezžično brzojavljanje

brzojávljati -am nedov. ( á )
sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati

brzokríl -a -o prid. ( ȋ ī )
pesn. ki je brzih, hitrih kril: brzokrili metulji ; brzokrila lastovica

brzokuhálen -lna -o prid. ( ȃ )
ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec

brzokuhálnik -a m ( ȃ )
električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku

brzonóg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
pesn. ki je brzih, hitrih nog: brzonogi sel ; brzonoga srna

brzoparílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec

brzoparílnik -a m ( ȋ )
velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku ; stolitrski brzoparilnik

bŕzopárnik -a m ( ȓ-ȃ )
zastar. parnik za hitro plovbo: potovati z brzoparnikom

brzopét in brzopèt -éta -o prid. ( ẹ̑; ȅ ẹ́ )
ekspr. ki hitro teče: brzopeti zajec

brzopís -a m ( ȋ )
1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija : uporabljati brzopis
2. zastar. stenografija

brzopísec -sca m ( ȋ )
1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce
2. zastar. stenograf : brzopisec zapisuje pogovor

brzopísen -sna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave

brzoplôven -vna -o prid. ( ō )
star. ki plove z veliko hitrostjo: brzoplovna ladja

brzoplôvka -e ž ( ȏ )
zastar. manjša ladja za hitro plovbo: gusarji so se bojevali na lahkih brzoplovkah

brzopotézen -zna -o prid. ( ẹ̑ )
šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir ; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec

brzorézen -zna -o prid. ( ẹ̄ ẹ̑ )
teh., v zvezi brzorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo

brzostrélec -lca m ( ẹ̑ )
vojak, ki strelja z brzostrelnim orožjem: brzostrelci so se pognali v boj

brzostrélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
ki je za hitro streljanje: sliši se drdranje brzostrelnih topov ; brzostrelna puška ; brzostrelno orožje / obsipali so jih z brzostrelnimi svinčenkami

brzostrélka -e ž ( ẹ̑ )
orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih: naperil je vanj brzostrelko ; vojaki so oboroženi z brzostrelkami ; pokosil jih je rafal iz brzostrelke

brzostrúžen -žna -o prid. ( ū ȗ )
teh., v zvezi brzostružno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo

brzotèk in brzoték -éka m ( ȅ ẹ́; ẹ̑ )
zastar. sel : obvestilo mu je prinesel brzotek

brzotiskálen -lna -o prid. ( ȃ )
tisk. ki je za avtomatsko tiskanje: brzotiskalni stroj

bŕzoturnír -ja m ( ȓ-í )
šah. turnir, pri katerem je predpisana zelo hitra, časovno omejena igra: organizirati brzoturnir ; mladinski brzoturnir za prvenstvo občine

bŕzoturnírski -a -o prid. ( ȓ-í )
nanašajoč se na brzoturnir: brzoturnirska ura ; brzoturnirski tempo / brzoturnirsko prvenstvo / spada med najboljše brzoturnirske šahiste

bŕzovlák -a m ( ȓ-ȃ )
potniški vlak s pospešeno hitrostjo in s postanki samo na važnejših postajah: brzovlak prihaja na prvi tir ; uvedli so sezonski brzovlak

brzovôzen in brzovózen -zna -o prid. ( ó; ọ̄ )
ki se mora hitro prepeljati, zlasti po železnici: brzovozno blago / brzovozni tovorni list ; brzovozna tarifa

bŕž prisl. ( ȓ )
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide ; brž razume ; prinesi, pa brž ; brž domov ; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž , na brž nabrž
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil ; dežja ne bo tako brž
2. v neposredni bližini; tik 4 : hišice so brž ob morju

bržánka -e ž ( ȃ )
vino iz tržaške okolice: napil se je sladke bržanke

bŕžčas člen. ( ȓ )
izraža precejšnjo verjetnost; najbrž : bržčas je to njegov zadnji dan ; vsi smo jo bržčas hkrati zagledali

bŕžda člen. ( ȓ )
knjiž. izraža precejšnjo verjetnost; najbrž : to bo bržda držalo ; bržda se še danes ne znajde

bržé prisl. ( ẹ̑ )
nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti ; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher)

bržíljka -e ž ( ȋ )
bot. bazilika 2 , bažiljka : duh po bržiljki

brž ko gl. brž

bŕžkobŕž in bŕž ko bŕž prisl. ( ȓ-ȓ )
čim prej : umakni se, in to bržkobrž

bŕžkone člen. ( ȓ )
izraža precejšnjo verjetnost; najbrž : bržkone je na sestanku ; kolne bržkone nevede ; ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus

bržóla -e ž ( ọ̑ )
pražen in dušen goveji zrezek: pripraviti bržolo / čebulna, garnirana bržola
♦ gastr. tržiške bržole koštrunovo ali ovčje meso v omaki z dodatkom krompirja
// meso iz zgornjega dela govejega hrbta: želite bržolo ali stegno

bržólen -lna -o ( ọ̑ )
pridevnik od bržola: bržolna omaka

bržólica -e ž ( ọ̑ )
ekspr. pražen in dušen goveji zrezek; bržola : jedli bomo imenitno bržolico ; za tole bržolico bi mi bilo kar žal

bú 1 medm. ( ȗ )
posnema tuljenje, hud jok: burja se zaganja bu bu ; otrok joče buu

bù 2 medm. ( ȕ )
izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno!

búba 1 -e ž ( ú )
zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube ; sviloprejkina buba ; buba metulja ; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel

búba 2 -e ž ( ū )
otr. boleče mesto, rana: ti bom popihala bubo

búbati -am nedov. ( ū )
otr. boleti : glava me buba ; brezoseb. kje te pa buba, bom popihala

búbec -bca m ( ȗ )
nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant : takšen bubec, pa se še podi z otroki

búbi -- v prid. rabi ( ȗ )
v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi ; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik ; prisl.: ostriči na bubi

bubljáti -ám nedov. ( á ȃ )
ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem
// govoriti , pripovedovati : bubljati neumnosti

bubón -a m ( ọ̑ )
nav. mn., med. vneta in otekla bezgavka, navadno v dimljah:

bubónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bubon: bubonski gnoj / bubonska kuga kuga, pri kateri otečejo bezgavke

bùc in búc medm. ( ȕ; ȗ )
otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc

búcati -am nedov. ( ȗ )
otr. na rahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža ; bucati s prstom pod bradico

búcika -e ž ( ȗ )
kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko ; z bucikami pripet rokav ; glavice bucik

bucikáriti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku

búcikast -a -o prid. ( ȗ )
ekspr. podoben bucikini glavici: pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi

búcikin -a -o ( ȗ )
pridevnik od bucika: bucikina glavica

búcniti -em dov. ( ú ȗ )
otr. na rahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je ; pazi, da se ne bucneš s škarjami

búča -e ž ( ú )
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati ; votla, zrela buča ; navadna buča ali tikva
2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko ; srebniti iz buče ; buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle ; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina ; kem. destilacijska, merilna buča
3. pog., ekspr. glava : mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek ; zvita buča ; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih ; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja ; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan

bučánje -a s ( ȃ )
glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja ; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel

búčast -a -o prid. ( ú )
podoben buči: bučasta posoda, steklenica / ekspr. pomolil je skozi vrata svojo bučasto glavo

bučáti -ím nedov. ( á í )
1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju ; brezoseb.: v glavi mi buči ; v globini je votlo bučalo ; v dvorani buči kakor v panju
2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada

búček -čka m ( ȗ )
šalj. deček 1 , fantek : ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti

bučéla -e ž ( ẹ̑ )
zastar. čebela : bučele brenčijo okrog lipe ; ljudje so šumeli kakor bučele v panju

búčen 1 -čna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na bučo: bučne pečke ; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen

búčen 2 -čna -o prid. ( ú ū )
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent ; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh ; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje ; mesto je precej bučno ; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen

búčica -e ž ( ú )
manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic ; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek

búčka -e ž ( ú )
1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom ; bučka žganja / bučka pletilke glavica
2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke
♦ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam

búčman -a m ( ȗ )
šalj. fant : z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani
// slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman ; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti

búčnica -e ž ( ȗ )
bučno seme: luščiti bučnice ; jedrca bučnic
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae

búčnost -i ž ( ú )
lastnost bučnega 2 : bučnost godbe / presedala mu je njegova bučnost

budálast -a -o prid. ( á )
ekspr. omejen , nespameten , neumen : fant je videti zelo budalast / budalo budalasto

budáliti -im nedov. ( á ȃ )
ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen ; ne budali

budálo -a s ( á )
ekspr. omejen, neumen človek: fant je pravo budalo / kot psovka ti budalo budalasto

budálost -i ž ( á )
ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ne pripoveduj takih budalosti ; kako je mogel narediti to budalost / ne berem takih budalosti

búdati -am nedov. ( ȗ )
star. buljiti : fant buda v tla
● star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira

búden -dna -o prid. ( ú ū )
1. ki ne spi: vso noč je bil buden ; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni
2. ekspr. pazljiv , skrben : buden stražar ; biti moramo budni in pripravljeni

budílec -lca [ budilca in budiu̯ca ] m ( ȋ )
buditelj : budilci narodne zavesti

budílka -e ž ( ȋ )
ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni ; budilka me je zbudila ob petih ; naviti budilko / nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri

budílnik -a m ( ȋ )
budilka : budilnik ropoče, tiktaka

budíst -a m ( ȋ )
pripadnik budizma: budisti in mohamedanci ; nauki budistov

budístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki ; prebirati budistične spise ; budistični tempelj ; tamkajšnji prebivalci so budistične vere

budístovski -a -o prid. ( ȋ )
budističen : budistovska kultura

budítelj -a m ( ȋ )
kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: mož je bil znan narodni buditelj in govornik

budíteljski -a -o prid. ( ȋ )
ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: čitalnice so imele buditeljski značaj

budíti -ím nedov. , bujèn ( ī í )
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca ; ropot budi ljudi iz spanja ; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame ; pren. pomlad budi naravo
2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati : pesem mi budi spomin na mladost ; pogled nanj ji budi žalostne misli ; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest ; v srcu se mu budi sočutje

budízem -zma m ( ī )
vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem ; študij budizma

budlêja -e ž ( ȇ )
vrtn. visok parkovni grm z rdečkastimi, modrimi ali belimi cveti v grozdastem socvetju, Buddleja:

búdnica -e ž ( ȗ )
1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu ; ob šestih so zatrobili budnico ; zvoniti za budnico
// skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice ; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja
2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica

budník -a m ( í )
knjiž. buditelj : pesniški prosvetitelj in budnik

búdniški in budníški -a -o prid. ( ȗ; ȋ )
lit. ki vzbuja narodno zavest: budniška poezija

búdnost -i ž ( ú )
1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem
2. ekspr. pazljivost , skrbnost : v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost ; povečati budnost na obmejnem območju ; politična budnost

budoár -ja m ( ȃ )
nekdaj damska soba za toaleto in zaupne obiske: baroničin razkošni budoar

búdovski -a -o prid. ( ū )
ekspr. tak kot pri Budi: njegov budovski obraz

búdra -e ž ( ȗ )
zool. majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; morski prašiček : budre se med seboj ločijo delno po velikosti, predvsem pa po barvi

budžét -a m ( ẹ̑ )
letni načrt dohodkov in izdatkov, zlasti državnih; proračun : povečati budžet ; državni, občinski budžet ; postavka v budžetu

budžéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
proračunski : budžetno leto / budžetna sredstva

budžetíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od budžetirati: decentralizirano budžetiranje ; letno budžetiranje ; sistem budžetiranja

budžetírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
fin. sestavljati proračun, budžet:

budžétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
proračunski : izravnavanje budžetskih deficitov / budžetska debata

buffet gl. bife

buffo -- [ búfo ] v prid. rabi ( ȗ )
glasb. komičen , šaljiv : buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge ; buffo opera; prim. basso buffo , opera buffa

bufoneríja -e ž ( ȋ )
gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija

bufonésken -kna -o prid. ( ẹ̑ )
tak kot v buffo operi: bufoneskna komičnost

bug -a [ bág- ] m ( ȃ )
rač. žarg. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema; hrošč : v naslednji verziji bo manj bugov

bugárija -e ž ( á )
glasb. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo

bugárštica -e ž ( ȃ )
lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov:

búgivúgi tudi boogie-woogie -ja [ búgi-vúgi ] m ( ȗ-ȗ )
hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi
// skladba za ta ples:

búh 1 -a m ( ȗ )
močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro
// zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha

bùh 2 medm. ( ȕ )
posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih

búhanje -a s ( ū )
glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči ; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij

búhati -am nedov. ( ū ȗ )
1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker ; ogenj buha skozi odprtino
// ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna
2. preh., zastar. suvati , dregati : mimogrede so ga buhali v rebra
● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo

búhniti -em dov. ( ú ȗ )
1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika ; plamen buhne skozi odprtino ; pren. togota je buhnila iz njega ; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
// ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo ; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
3. preh. s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti

búhta -e ž ( ȗ )
v češkem okolju buhtelj : zamesiti testo za buhte

búhtelj -na tudi -tlja [ buhtəlj ] m ( ú )
pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne

buhtéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti ; pren. v pesnitvi buhti življenje
2. oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo

buick -a [ bújk ] m ( ȗ )
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom

bújen -jna -o prid. , bújnejši ( ū )
1. ki lepo in obilno raste: bujna trava ; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje ; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska ; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo ; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni

bujênje -a s ( é )
glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje

bujnobárven -vna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki je bujnih, živih barv: bujnobarvne slike ; bujnobarvno polje

bujnolás in bujnolàs -ása -o prid. ( ȃ; ȁ á )
ki ima bujne lase: bujnolaso dekle

bujnoláska -e ž ( ȃ )
ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko

bújnost -i ž ( ū )
lastnost, značilnost bujnega: bujnost rasti / občudoval je bujnost njenih las ; pesn. bujnost pomladi / barvna bujnost

bujón -a m ( ọ̑ )
1. gastr. čista goveja juha: bujon z jajcem
2. biol. mesna juha z dodatki za gojenje bakterij:

bujónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij

bújt -a -o prid. ( ȗ )
gastr., v zvezi bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa:

búka 1 -e ž ( ȗ )
zastar. hrup , trušč : iz krčme se razlega buka in vriskanje

búka 2 -e ž ( ú )
star., v zvezi gluh kakor buka zelo gluh:

bukáč -a m ( á )
nar. nočna močvirska ptica; bobnarica : bukač buka v močvirju ; jata bukačev

búkanje -a s ( ū )
glagolnik od bukati se: bukanje svinj

búkati -am nedov. ( ú )
močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju ; živina buka

búkati se -am se nedov. ( ū ȗ )
navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se : svinja se buka

bukét -a tudi buké -êja m ( ẹ̑; ẹ̑ ȇ )
1. zastar. šopek 1 : buket rdečih kamelij
2. agr. vonj vina; cvetica : muškatov buket ; buket starega vina

bukéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino

búkev -kve tudi búkva -e ž ( ȗ )
veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev ; počivati pod bukvijo ; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea

bukiníst -a m ( ȋ )
v francoskem in ruskem okolju trgovec s starimi knjigami: bukinisti ob Seini

búkla -e ž ( ȗ ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
knjiga: iz knjižnice je prinesla debelo buklo

bukle gl. bouclé

búkniti -em dov. ( ú ȗ )
s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči ; pren. nenadoma je buknil upor
● ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se

bukóličen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori

bukólik -a m ( ọ́ )
lit. pesnik bukoličnih pesmi:

bukólika -e ž ( ọ́ )
lit. pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje: stihi Vergilovih bukolik

búkov -a -o prid. ( ú )
1. nanašajoč se na bukev: bukov les ; bukov žir ; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket ; kuriti z bukovimi drvmi ; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba ; zabit kot bukov štor zelo
2. ekspr. neroden 2 , okoren : fant je še ves bukov in boječ ; kako si bukov!
3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič

búkovec -vca m ( ú )
zastar. bukov gozd: hoditi po bukovcu

búkovica -e ž ( ú )
bukov žir: nabirati bukovico

bukovína in búkovina -e ž ( í; ú )
1. bukov les: parjena, surova bukovina ; toporišče iz bukovine
2. bukov gozd: hrib je porasel z bukovino
3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine

búkovje -a s ( ú )
bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica ; gosto, mlado bukovje ; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje

búkovka -e ž ( ú )
palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko

búkovnik -a m ( ū )
v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem

búkovniški -a -o ( ū )
pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje

búkovništvo -a s ( ū )
delovanje bukovnikov: bukovništvo na Koroškem

búkovski -a -o prid. ( ū )
star. knjižen : bukovska latinščina mu ni tekla gladko
// latinski : naučiti se bukovskega jezika

búkselj -na tudi -slja [ buksəlj ] m ( ú )
ekspr. neumen, omejen človek: kakšen bukselj je ta človek / kot psovka tega bukseljna pa tudi ni od nikoder!

búkva 1 -e ž ( ȗ )
zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops:

bukva 2
drevo : gl. bukev

bukvár -ja m ( á )
zastar. knjigarnar : pri bukvarju si je kupil Prešernove Poezije

bukvárna -e ž ( ȃ )
(manjša) knjigarna, zlasti taka, v kateri je mogoče kupiti knjige po nižji ceni: odpreti bukvarno ; sejem knjig iz bukvarne
// star. knjigarna sploh:

bukvárnica -e ž ( ȃ ) zastar.
1. knjižnica : ustanovili so slovensko bukvarnico
2. knjigarna : povesti v bukvarnicah ne prodajajo več

búkve -kev ž mn. ( ū ȗ ) star.
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga : brati bukve, na bukve ; tako stoji v bukvah ; debele, stare bukve ; latinske bukve / mašne bukve ; pogledati v sanjske bukve
2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve ; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo
● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno ; star. kar naprej je v bukvah bere, študira ; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati ; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen ; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov
♦ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj ; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu

búkvica 1 -e ž ( ȗ )
1. bukov žir: šli so nabirat bukvico / bukvica je dobro obrodila
2. manjšalnica od bukev: med smrečjem rastejo mlade bukvice

búkvica 2 -e ž ( ȗ )
cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni; bosančica

búkvice -vic ž mn. ( ū ȗ )
manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika

bukvíšče -a s ( í )
zastar. knjižnica : bukvišče samostana

búla 1 -e ž ( ú )
1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula ; na hrbtu se mu je zbrala bula ; udaril se je, da mu je kar bula zrasla ; predrl je bulo, ki je dozorela ; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah
2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo ; benigna, maligna bula

búla 2 -e ž ( ú )
pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom: prejeti papeževo bulo ; bula o koncilu / zlata bula Karla IV. z zlatim pečatom
// kovinski pečat na tej listini:

búla 3 -e ž ( ȗ )
v muslimanskem okolju, nekdaj poročena ženska: bula je snela feredžo

búlast -a -o prid. ( ú )
1. podoben buli: bulaste tvorbe
2. poln bul: ves obraz ima razbit in bulast

búlav -a -o prid. ( ú )
poln bul: bulava koža

buláva -e ž ( ȃ )
na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti: pozlačena bulava

búlavost -i ž ( ú )
lastnost, značilnost bulavega: bulavost kože

búldog -a m ( ȗ )
manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog ; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako
// nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek

búldoški -a -o prid. ( ȗ )
ekspr. tak kot pri buldogu: buldoški obraz / buldoški pogled

buldozer ipd. gl. buldožer ipd.

buldožêr -ja m ( ȇ )
teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo ; buldožer rije po zemlji ; izkopati z buldožerjem ; buldožer za rigolanje

buldožeríst -a m ( ȋ )
kdor dela z buldožerjem: podjetje sprejme dva buldožerista

buldožêrski -a -o ( ȇ )
pridevnik od buldožer: buldožerski plug

búlec -lca m ( ȗ )
nar. vol, ki (rad) buli, muka: gnati bulce na pašo
// ekspr. omejen, neumen človek: ti si pravi bulec

búler -ja m ( ú ) nav. mn.
čevelj z okroglo, dvignjeno kapico in debelimi podplati: črni bulerji ; fant si obuje težke bulerje, si na glavo povezne črno kapuco in se odpravi na nočni pohod

búli -ja m ( ȗ )
šport. udarec pri hokeju, s katerim se igra začne ali prekinjena igra nadaljuje:

búlica -e ž ( ú )
manjšalnica od bula 1 : na koži se pokažejo rdeče bulice

bulímičarka -e ž ( í )
ženska, ki ima bulimijo: za bulimičarke je pogosto značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti ; izpoved bulimičarke

bulímičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na bulimijo: bulimična motnja / bulimična dekleta

bulimíja -e ž ( ȋ )
duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: imeti bulimijo ; simptomi, zdravljenje bulimije ; bolniki, osebe z bulimijo ; bulimija in anoreksija

bulímik -a m ( í )
kdor ima bulimijo: telesna teža bulimikov ; bulimiki in anoreksiki

búliti -im nedov. , tudi bulíla ( ú )
nar. mukati : živina buli

búljiti -im nedov. , tudi buljíla ( ú ȗ )
nepremično gledati: buljiti predse ; buljiti v tla ; buljiti s pijanimi očmi ; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči
● ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira

bully gl. buli

bulmastíf -a m ( ȋ )
velik, mišičast službeni pes s kratko dlako, širokim gobcem in majhnimi visečimi uhlji: bulmastif je zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv pes, vendar mu moramo posvečati veliko pozornosti

bulteriêr -ja m ( ȇ )
močen, srednje velik mišičast pes z glavo, značilno izbočeno od temena proti konici gobca: bulterier je čvrsto grajen, mišičast in živahen pes z odločnim izrazom

bulvár -ja m ( ȃ )
široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih ; razkošni, veliki, vrveči bulvarji ; pariški bulvarji ; kavarna na bulvarju

bulváren -rna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna
// slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk ; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče

bulvárka -e ž ( ȃ )
gled. igra iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje aktualne probleme: na sporedu je naivna bulvarka ; pikantna bulvarka

bulvárski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bulvar: bulvarska restavracija
// slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarski tisk ; bulvarska dramatika

bùm 1 in búm medm. ( ȕ; ȗ )
posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel ; boben, srce udarja bum bum bum ; telebnil je, bum, na tla

búm 2 tudi boom -a [ búm ] m ( ȗ )
publ. nagel, kratkotrajen dvig, porast zlasti gospodarske aktivnosti: mesto je doživelo turistični bum ; gradbeni, nepremičninski bum ; investicijski bum / nemški gospodarski bum / potrošniški, prodajni bum ; nogometni, teniški bum
// nagel, navadno kratkotrajen dvig, porast zanimanja za kaj: medijski bum ; velik bum / postati pravi bum kar sproža takšen dvig, porast
♦ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon

búmbar -ja m ( ȗ ) slabš.
omejen, neumen človek: seveda ve to vsak bumbar

búmerang -a m ( ȗ )
metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj: zadeti žival z bumerangom ; polemika je kakor bumerang

bùmf in búmf medm. ( ȕ; ȗ )
posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu: bumf! je počilo ; mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf / sname torbo in – bumf v kot

búmfati -am nedov. ( ȗ )
otr. plosko padati: mamica, glej, ta punčka kar naprej bumfa

búmfniti -em dov. ( ú ȗ )
ekspr. plosko pasti: bumfnil je v blato

búna -e ž ( ū )
kem. sintetični kavčuk: pnevmatike iz bune ; v prid. rabi: buna kavčuk

búnčica -e ž ( ȗ )
kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami ; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti

búnčičast -a -o prid. ( ȗ )
ki ima bunčice: bunčičast kovinski pas

búnda -e ž ( ȗ )
zimsko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: obleči bundo ; smučarska, šoferska, železničarska bunda
// nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda

búndestág -a m ( ȗ-ȃ )
spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag ; poslanci bundestaga ; predsednik bundestaga ; zasedanje bundestaga

búndra -e ž ( ȗ )
nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk)

búngalov -a m ( ȗ )
nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu ; bungalov s široko verando
// poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele ; v prid. rabi: bungalov naselje

bungee jumping bungee jumpinga tudi bándži džámping bándži džámpinga [ bándži džámping- ] m ( ȃ, ȃ )
skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo, skakanje z elastiko: bungee jumping so izvajali z žerjava na mostu

búnika -e ž ( ū )
bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia: kranjska bunika

búniti se -im se nedov. ( ú ȗ )
pog. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš!

bùnk in búnk medm. ( ȕ; ȗ )
posnema glas pri udarcu, padcu:

búnka -e ž ( ȗ )
1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
// nav. mn., ekspr. močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke ; naložiti bunke
2. pog. glavič , betiček : palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples ; debela bunka / bila je prava kmečka bunka

búnkanje -a s ( ȗ )
glagolnik od bunkati: bunkanje na vrata ; bunkanje s pestjo

búnkast -a -o prid. ( ȗ )
1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu
2. ekspr. debel , okrogel : dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos

búnkate medm. ( ȗ )
posnema glasove pri kovanju: bunkate bunkate

búnkati -am nedov. ( ȗ )
1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih
// ekspr. tepsti , tolči : ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali
2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu

búnker -ja m ( ū )
1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker ; jurišati na bunker ; betonski bunker ; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker
// skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker ; skrivati se po bunkerjih ; spraviti mast v bunker ; vhod v bunker
2. pog. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica : vrgli so ga v bunker
3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker
● film. žarg. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen

bunkeráš -a m ( á )
pog., med narodnoosvobodilnim bojem kdor se skriva, živi v bunkerju: patrulja je odkrila bunkeraše

búnkerski -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na bunker: bunkerska oprema / bunkersko življenje

búnkica -e ž ( ȗ )
kroglasta izboklinica: sandale z bunkicami

búnkniti -em dov. ( ú ȗ )
udariti s pestjo: pošteno ga je bunknil v rebra

búrek -a m ( ȗ )
gastr. izvorno orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom ; burek z mesom

búren 1 -rna -o prid. , búrnejši ( ú ū )
zelo glasen: buren smeh ; burni klici ; sprejeli so ga z burnim ploskanjem
// poln nemira: burni časi, dogodki ; imela je burno preteklost ; burno življenje / bil je burne krvi
// ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika

búren 2 -rna -o prid. ( ȗ )
star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme

burét -a m ( ẹ̑ )
tekst. preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile: presti buret
// hrapava tkanina iz te preje: poletni kostim iz bureta ; v prid. rabi: buret svila

búrež -a m ( ȗ )
nar., ekspr. vihrav, prepirljiv človek: to so ti bureži

búrger -ja m ( ú )
zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, sira ali zelenjave z dodatki, serviran navadno v okroglem kruhu: ob sredah je prodajala burgerje ; sirov, vegetarijanski, zelenjavni burger

burgúndec -dca m ( ȗ )
kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca ; buteljka burgundca / beli burgundec

burgúndski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na Burgundijo: burgundsko vino
♦ agr. burgundska brozga škropivo iz modre galice in sode

búriti -im nedov. ( ū ȗ ) knjiž.
1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino ; morje se je začelo buriti
// vznemirjati , razvnemati : odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri ; buriti domišljijo, duha
2. nepreh. razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem ; pren. po žilah mu buri uporna kri ; strast buri po človeku ; življenje je še burilo v njem

búrja -e ž ( ú )
1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja ; burja piska, žvižga ; burja prepiha do kosti, razpiha oblake ; mrzla, ostra burja ; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja ; pren. burja življenja
2. ekspr. razburjenje , vznemirjenje : kaj mu je, da je s tako burjo odšel ; izjava je povzročila dosti burje
3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja ; burja burjasta
4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč

búrjast -a -o prid. ( ú )
1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska ; ekspr. burja burjasta
2. poln burje, vetroven: burjasta zima

burjáti -ám nedov. ( á ȃ )
ekspr. hitro, vihravo iti, hoditi: planil je pokonci in burjal k sosedu ; kam burjaš?

búrjav -a -o prid. ( ú )
poln burje, vetroven: burjavo vreme

búrjevka -e ž ( ú )
zool. burnica : nad ladjo krožijo burjevke

búrjica -e ž ( ú )
ekspr. manjšalnica od burja: lahna burjica piha

búrk -a m ( ȗ )
nar. burka 1 , šala , norčija : Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar)

búrka 1 -e ž ( ȗ )
1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke ; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno ; uganjati, zbijati, zganjati burke
● burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se
2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko ; burka v enem dejanju

búrka 2 -e ž ( ȗ )
1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko
2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke

burkáč -a m ( á )
ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež : znan kot širokoustnež in burkač
// kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu

búrkanje -a s ( ȗ )
glagolnik od burkati: burkanje valov

búrkast -a -o prid. ( ȗ )
ki (rad) uganja burke: burkast godec
// poln burk, šal: burkasti prizori ; njegovo življenje je bilo burkasto

burkáški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na burkače ali burko: burkaška maska ; zabavajo ga burkaške predstave / burkaška komedija

burkáštvo -a s ( ȃ )
slabš. norčije, groba norčavost: uganjati bedasto burkaštvo ; igra je prešla v burkaštvo

búrkati -am nedov. ( ȗ ) knjiž.
1. delati razgibano, valovito: burja burka morje
// vznemirjati , razvnemati : viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca
2. nepreh. nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice ; pren. strast burka v njem ; žalost je burkala v srcu

búrkav -a -o prid. ( ȗ )
burkast : burkav človek

búrkavost -i ž ( ȗ )
lastnost burkastega človeka: niso mu zamerili njegove burkavosti / v tej komediji se komika sprevrača v ceneno burkavost

búrkež -a m ( ȗ )
kdor (rad) uganja burke: bil je nabrit burkež ; ekspr. ti si mi burkež
// kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastopati kot burkež

búrkla -e ž ( ȗ )
ekspr. neroden človek, zlasti ženska: burkla burklasta

búrklast -a -o prid. ( ȗ )
ekspr. neroden 2 , nepripraven : bil je dolg in burklast človek

búrkle -kel ž mn. ( ȗ )
orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči ; ropotala je po peči z burklami in lonci
♦ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev

búrklež -a m ( ȗ )
ekspr. neroden, nepripraven človek: ti si pravi burklež ; burklež burklasti / kot psovka burklež jezični

burklíšče in búrklišče -a s ( í; ȗ )
držaj pri burklah: nasloniti se na burklišče

búrkniti -em dov. ( ú ȗ )
knjiž. nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi ; pren. kri je burknila v njem

burléska -e ž ( ẹ̑ )
lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko ; v svoji burleski ne prizanaša nikomur
// glasb. skladba šaljivega značaja:

burlésken -kna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. nanašajoč se na burlesko: burleskna komedija / burlesken značaj zgodbe ; humor v knjigi je burlesken / burleskna razposajenost

burlésknost -i ž ( ẹ̑ )
knjiž. groba šegavost, norčavost: pisatelj z burlesknostjo prikazuje svoje junake

búrnat -a -o prid. ( ȗ )
poln burje, vetroven: vreme je bilo mrzlo in burnato

búrnica -e ž ( ȗ )
zool. morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila: jate burnic in albatrosov

búrnik -a m ( ȗ )
nar. zapah, tramič čez notranjo stran vrat: zapahniti vrata s hrastovim burnikom
// vdolbina, v katero se ta zapah porine:

búrnost -i ž ( ú )
lastnost, značilnost burnega 1 : burnost takratnih časov / burnost debate
// naglost , vihravost : v svoji burnosti ga je prezrl

búrnus -a m ( ȗ )
1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih
♦ obl. po burnusu posneto oblačilo
2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus

búrov -a -o prid. ( ȗ )
med., v zvezi burova tableta, voda tableta, voda, ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline: kupiti burove tablete / burovi obkladki

búrovž -a m ( ú )
1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem
2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl
3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz

búrš -a m ( ȗ )
1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev ; dvoboj z burši
2. v stari Avstriji vojak, dodeljen častniku za pomoč na domu: poročnikov burš

buršák -a m ( á )
nav. slabš., nekdaj član nemškega visokošolskega društva; burš : za izzivanje buršakov se niso zmenili

búrševski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na burše: burševsko gibanje / burševske pesmi / burševska čepica

búrševstvo -a s ( ȗ )
burševsko gibanje: takrat je zaživelo nemško burševstvo

buršikózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje

búrza -e ž ( ȗ ) rel.
1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo
2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička:

buržoá -ja [ tudi buržuá ] m ( ȃ )
knjiž. buržuj : proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa

buržoázen -zna -o [ tudi buržuázən ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na buržoazijo: buržoazna družba ; buržoazna država ; buržoazna revolucija ; buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem ; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost
♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado

buržoazíja -e [ tudi buržuazíja ] ž ( ȋ )
ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila ; mednarodna buržoazija ; predstavnik buržoazije ; ideologija buržoazije ; spopad med buržoazijo in proletariatom
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela
// slabš. meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo

buržoazíjski -a -o [ tudi buržuazíjski ] prid. ( ȋ )
buržoazen : buržoazijska stranka

buržoázno... [ tudi buržuázno ] prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na buržoazijo: buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen

buržoáznodemokrátičen -čna -o [ tudi buržuáznodemokrátičən ] prid. ( ȃ-á )
nanašajoč se na buržoazno demokracijo: buržoaznodemokratični sistem ; buržoaznodemokratična revolucija

buržoáznonacionalístičen -čna -o [ tudi buržuáznonacijonalístičən ] prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na buržoazni nacionalizem: buržoaznonacionalistična trenja

buržúj -a m ( ȗ )
pripadnik buržoazije: nasprotja med delavci in buržuji ; živijo kot buržuji
// nav. slabš. premožen, brezskrbno živeč človek: mercedes imajo, buržuji / kot psovka prekleti buržuj

buržújka -e ž ( ȗ )
pripadnica buržoazije: delavec in buržujka
// nav. slabš. premožna, brezskrbno živeča ženska: ženske, ki so si lahko privoščile gospodinjsko pomočnico, so razglasili za buržujke ; brezdelna buržujka

buržújski -a -o prid. ( ȗ )
1. nanašajoč se na buržuje: buržujski sinovi ; buržujske navade / svojat buržujska!
2. buržoazen : buržujski nacionalizem ; buržujske države

buržújstvo -a s ( ȗ )
1. buržoazija : ameriško buržujstvo
2. nav. slabš. miselnost, lastnosti buržujev: moti ga njeno buržujstvo

bús -a m ( ȗ )
pog. avtobus : čakati na bus ; peljati se z busom ; vlak in bus

bushizem gl. bušizem

business ipd. gl. biznis ipd.

búsola tudi busóla -e ž ( ȗ; ọ̑ )
priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas : določiti smer poti z busolo
♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja

búsolen tudi busólen -lna -o ( ȗ; ọ̑ )
pridevnik od busola: busolna igla

búša -e ž ( ú )
majhno, trebušasto govedo s kratkimi rogovi: v Bosni redijo buše ; hrvaške buše
// slabš. slabo raščena krava: v hlevu ima le tri buše ; mršava buša

bušák -a m ( á )
slabš. slabo raščen vol ali bik: vozi z mršavim bušakom

búšast -a -o prid. ( ú )
podoben buši: bušasta krava

búšel -šla m ( ú )
angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice

búšiti -im dov. ( ú ȗ )
1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline ; pren. smeh buši iz njega ; jeza buši na dan
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše ; bušil je izza vogala ; bušiti v sobo / bušiti pokonci ; pren. kri buši v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo ; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz
3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina ; pren. bušil je vanjo psovko ; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti ; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se

bušízem tudi bushizem -zma [ bušízəm ] m ( ī )
1. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: bušizem se je preselil v Evropo ; primerjati bušizem s hitlerizmom in stalinizmom
2. za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega značilna beseda ali besedna zveza: zbiralec bušizmov
// ekspr. nesmiselna, neumna izjava: izjava je bila še en tipičen bušizem več ; stresati bušizme

búška -e ž ( ȗ )
oteklina, navadno od udarca: na čelu se mu je naredila buška ; padla je in dobila buško na glavi ; ves je v buškah ; črna, krvava buška / začne se s šalami, neha se z buškami s pretepom

búškast -a -o prid. ( ȗ )
poln bušk: ves buškast je po obrazu

búškati -am nedov. ( ȗ )
ekspr. udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu

búškniti -em dov. ( ú ȗ )
1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata ; pren. kri mu buškne v glavo
3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
4. preh. suniti , dregniti : bušknil ga je v hrbet
● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se

búšniti -em dov. ( ú ȗ )
1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo ; pren. kri mu je bušnila v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se

butadién -a m ( ẹ̑ )
kem. lahko vnetljiv plin za izdelavo sintetičnega kavčuka:

butálec -lca m ( ȃ )
ekspr. zelo neumen človek: vsak butalec te lahko zafrkava

butálski -a -o prid. ( ȃ )
ekspr. značilen za butalce: ima butalske navade / butalska neumnost

butálščina -e ž ( ȃ ) ekspr.
neumno ravnanje ali vedenje: njihovo početje je prava butalščina

bután -a m ( ȃ )
plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan ; segrevati z butanom ; kuhalnik na butan ; jeklenka za butan
♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika ; v prid. rabi: butan plin

bútanje -a s ( ū )
glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv ; butanje valov ; butanje na vrata / butanje topov

butánka -e ž ( ȃ )
jeklenka za butan:

butanól -a m ( ọ̑ )
kem. alifatski alkohol s štirimi atomi ogljika:

butánov -a -o ( ȃ )
pridevnik od butan: butanov plamen

butánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na butan: butanski kuhalnik ; butanska razsvetljava / butanska jeklenka

bútara -e ž ( ú )
1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare ; kuriti z butarami ; skladovnica butar
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro ; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj ; pren. težka butara let
2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara ; kmečka butara

bútarica -e ž ( ú )
manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo

bútarnik -a m ( ú )
nar. vrvica ali uvita šiba za povezovanje butar: povezati butaro z butarnikom

bútast -a -o prid. ( ú )
slabš. omejen , neumen , nespameten : fant je čisto butast ; ne bodi butast ; delati se butastega ; butec butasti / ima tako butast obraz

bútati -am nedov. ( ū ȗ )
1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale ; vpila je in butala z glavo ob zid ; veter buta v okna
// ekspr. močno udarjati: butati po vratih
2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo ; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo ; v fužini noč in dan sopiha in buta
3. preh., pog. suvati , dregati : kaj me pa butaš
● ekspr. srce buta močno bije ; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino ; pog. ne butaj z vrati ne loputaj

bútec -tca m ( ȗ )
slabš. omejen, neumen človek: butec si bil in butec boš ostal / kot psovka: butec, ali me ne razumeš ; ti butec ti

bútelj -na tudi -tlja [ butəlj ] m ( ú )
slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni

butéljčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na buteljko: buteljčni zamaški / buteljčno vino

butéljka -e ž ( ẹ̑ )
steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko ; buteljka rizlinga
// vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk

butíca -e ž ( í )
1. ekspr. glava : butica me boli ; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš
● pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume ; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je ; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči
2. star. glavič , betiček : palica s srebrno butico

butíčast -a -o prid. ( í )
1. ekspr. ki ima debelo glavo: velik, butičast fant
2. star. ki ima (velik) glavič, betiček: butičasta palica

butíčen -čna -o prid. ( ȋ )
značilen za posebno, neserijsko izdelavo v manjši količini: butična ponudba ; proizvodnja torbic je butična in neserijska / butični hotel / butični turizem / butično vino

butíčica -e ž ( í )
šalj. manjšalnica od butica: otrokova okrogla butičica

butíčka -e ž ( í )
šalj. manjšalnica od butica: skuštrane otroške butičke / butičke nagajive nagajivi otroci

butíčnik -a m ( ȋ )
zastar. trmast, nepopustljiv človek: stari butičnik se ne da pregovoriti

butík -a m ( ȋ )
modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: kupovati v butiku

butíka -e ž ( ȋ )
zastar. butik : prodajati v butiki

butílen -lna -o prid. ( ȋ )
kem., v zvezi butilni alkohol butanol

butirométer -tra m ( ẹ̄ )
teh. priprava za merjenje tolšče v mleku:

bútiti -im dov. ( ú ȗ )
zastar. butniti : ladja buti ob skalovje / butiti v sobo / butil ga je ob tla

butler tudi bátler -ja [ bátler ] m ( á ) zlasti v angleškem okolju
služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: na vrata je potrkal butler in naznanil, da je večerja pripravljena

bútniti -em dov. ( ú ȗ )
1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg ; val butne v skalo ; zravnal se je in butnil z glavo v strop
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo ; pren. kri butne v glavo
3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla ; pren. jeza butne iz njega
4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben ; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5. preh., pog. suniti , dregniti : butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče ; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel ; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel ; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril

búto -a m ( ȗ )
sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: v predstavi so bili uporabljeni tradicionalni elementi buta ; v prid. rabi: buto plesalec

butoh gl. buto

butterfly -ja [ báterflaj ] m ( ȃ )
šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok; metuljček : plavati butterfly ; zmagal je v butterflyju ; v prid. rabi: plavanje v butterfly slogu

buzakljún -a m ( ȗ )
star. neumen, neroden človek: kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ / kot psovka molči, buzakljun

buzakljúnski -a -o prid. ( ȗ )
star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: spat se spravi, sova buzakljunska / buzakljunska trditev

buzaráca medm. ( ā )
star. izraža podkrepitev trditve: buzaraca, ta pa zna!

buzaráda medm. ( ȃ )
zastar. izraža podkrepitev trditve: buzarada, kako bi vsi zijali!

buzaránt in buzarànt -ánta m ( ā á; ȁ á ) slabš.
gej , homoseksualec

buzaróna medm. ( ọ̑ )
zastar. izraža podkrepitev trditve: dekle je, buzarona, bistro

buzarónski -a -o prid. ( ọ̑ )
star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: buzaronski fant, kaj pa počneš!

búzdovan -a m ( ȗ )
zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan

búzi -ja m ( ȗ ) slabš.
gej , homoseksualec : na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost

bypass in bájpas -a [ bájpas ] m ( ȃ )
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa; obvod : bolnik z bypassom
// med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa, obvod: bypass lahko traja več ur ; uspešno je prestal večkratni bypass na srcu
2. izkoriščanje pomanjkljivosti obstoječega, zlasti zakonodaje, za potrebe ali koristi koga: politični, vladni bypass ; bypass mimo razpisa
// kar se uporablja za takšno izkoriščanje: zakon predstavlja bypass mimo ustave ; v prid. rabi: bypass podjetje

byronist -a [ bajroníst ] m ( ȋ )
predstavnik byronizma: svetožalje byronistov

byronizem -zma [ bajronízəm ] m ( ī )
lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma ; Mickiewiczev byronizem

byte gl. bajt

bz [ bz̀ in bź ] medm. ( z̏; z̑ )
posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji ; samovar poje bz, bz

bzík -a m ( ȋ )
tanek, močen curek, iztisnjen skozi zobe: bzik sline

bzíkanje -a s ( ī )
glagolnik od bzikati: bzikanje obadov

bzíkati -am nedov. ( ī )
1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo

bzíkniti -em dov. ( í ȋ ) ekspr.
1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino
2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega